Duo Kings of Convenience se vrača v dišeči atrij

KINGS OF CONVENIENCE - Peace or Love

Je res najbolje, če se še naprej držita preverjenega recepta? Vsekakor je. Še zlasti zato, ker novic o norveškem duu Kings of Convenience tudi v prihodnje ne bomo slišali prepogosto. Nasprotno pa prepoznavno nežno glasbo bergenskih kantavtorjev (Eirik Glamberk Bøe in Erlend Øye), ki sta z izdajo novega albuma zavlačevala kar enajst let, navdušeno priporočam v karseda pogosto predvajanje.

Kings Of Convenience sta načeloma folk zasedba, ki je evropsko pop sceno stresla leta 2004, ko je od povsod odzvanjal njun polakustični funky hitič I’d Rather Dance With You (z albuma Riot on an Empty Street). To je bilo ravno v času levitve klasičnega kantavtorskega izraza. Romantična milina, ki sta jo ustvarjala neprevzetna vokala, in akustični kitari – z občasno dodanim kontrabasom, violo, klavirjem in/ali bendžom – so se sparili z balearsko ali chill-out sapo oziroma z ritmiko bossa-nove. Izrazna formula Kings Of Convenience se je zdela nenadkriljiv izum. Kajti njuni angleški sodobniki Turin Brakes, Belle & Sebastian ali pa Damon Glugh, bolj znan kot Badly Drawn Boy, so oziroma še ponujajo občutno bolj nasičene aranžmaje. Toda njun tretji album Declaration of Dependence (2009) je nepričakovano postal zadnja postavka v kratki diskografiji Kings Of Convenience. Po videzu skrajno piflarska ali gikovska Bøe in Øye sta se nato posvetila sodelovanjem z drugimi glasbeniki. Diplomirani psiholog Bøe je nekaj let deloval tudi kot znanstvenik, medtem ko se je Øye pridružil Berlinčanom The Whitest Boy Alive, indie-folk zasedbi, ki je se trudila tudi z novimi odrskimi koncepti ipd. Kings Of Convenience odkrito priznavata, da so songi z njunega četrtega albuma Peace or Love povečini stari že vsaj šest, sedem let. Toda prvi poskusi posneti jih so se jima ponesrečili. Obudila sta jih šele med epidemijo. Z naskokom najbolj vpadljiva med njimi je zvedavo poskočna Rocky Trail, ki brez ženiranja poskuša obuti duh že omenjene I’d Rather Dance With You. Krasna komada sta tudi Fever in Angel. Catholic Country, z dodatnim vokalom kanadske nu-folk pevke Feist, je še en magično lahkoten groove a la Joao Bosco ali tekstura po vzorcu, značilnem za velikana bossa nove in MPB (Música popular brasiliera).

Peace or Love je sijajno glasbeno delo, ob katerem mir in ljubezen seveda nista izključujoča, pač pa sta poletju primerno poudarjeno premo sorazmerna. 

Ocena: 4,5