Po nekaj več kot desetletju se je iz ameriškega Baltimorja v Slovenijo vrnil raper in producent Dula. Njegova glasbena pot se je začela v Murski Soboti, ki ga je tako glasbeno kot zasebno za vedno zaznamovala, kar dokazuje tudi njegov najnovejši projekt, kompilacijska plošča Rushada. K sodelovanju na njej je povabil tako domače kot tuje glasbene ustvarjalce, med katerimi so se znašli tudi Mito, DJ Splinter, hrvaški raper Target in nekateri pomurski raperji. Kompilacija je dve leti nastajala na daljavo, izdala pa jo je domača založba God Bless This Mess.
Zadnjih deset let si živel v Ameriki. Si med tem časom še zmeraj spremljal slovensko glasbeno sceno?
Sem spremljal, koliko sem lahko. Večinoma sem spremljal našo pomursko sceno, ker mi je zanimiva in še zmeraj rad poslušam rap, ne glede na to, ali je nastajal na Balkanu ali v Ameriki. Kljub temu je bilo zame drugače, ko sem spremljal slovensko glasbo od daleč, saj se nekako nisem popolnoma identificiral z njihovimi občutki. Še vedno razumem in vem, o čem govorijo, ampak ni isto. Lahko izpostavim primer; če kolega Beno naredi nov komad in govori o Prekmurju, se ne morem popolnoma poistovetiti z njim, saj me ni tam, a kljub temu vem, o čem govori, ker sem tam živel 27 let. To je edina razlika, ki jo lahko izpostavim. Domača glasba pa je zmeraj dobrodošla. Velenjska in mariborska rap scena sta mi še zmeraj zelo všeč. Izpostavim lahko raperja Mriga in Gheta, ki ju spremljam že dalj časa. Tudi Emkejevo delo spremljam. Kar je na slovenski hip hop sceni popularno, vedno rad poslušam.
Kako po desetletju življenja v tujini gledaš na slovensko rap in hip hop sceno? Kako se razlikuje od ameriške?
Mislim, da se je slovenska scena precej razvila in jo lahko primerjamo z ameriško. V Ameriki je sicer trenutno najbolj popularen tako imenovan new age rap oziroma mumble rap, ki ga pri nas na srečo še ni. Je pa naša rap scena po mojem mnenju v koraku s časom. Vsekakor lahko ameriško sceno primerjamo z našo, kar se na primer v devetdesetih letih ne bi dalo. Zdi se mi, da slovenska in s tem tudi evropska scena išče svoj zvok in se identificira po tem. Ni več kopija nečesa. Če smo pred leti kopirali ameriški rap, se mi zdi, da se sodobni raperji najdejo tukaj in zdaj. To se mi zdi super.
V zadnjih letih deluješ bolj v producentskih vodah, tako je tudi nastal tvoj zadnji projekt, kompilacija Rushada. Kako je prišlo do te ideje?
Da, res je. Idejo za Rushado je sicer dal kolega Puri. Jaz naj bi naredil beate za komade, na kompilaciji pa naj bi prvotno sodelovali samo pomurski raperji. K sodelovanju smo res povabili kar nekaj ljudi, a smo začeli razmišljati malo širše in povabilo razširili še na druge raperje. Večina povabljenih se je odzvala, nekateri pa so imeli v tistem času svoje projekte. Ker je bil odziv dober, razmišljam celo o Rushadi II, saj je tudi sam potek dela bil uspešen. Produkcija na kompilaciji je večinoma moje delo, master posnetke je naredil Lavdrim, ki trenutno živi v Švici.
Kompilacija je nastajala v času pandemije. Ti si živel v Ameriki, ostali ustvarjalci pa so bili razkropljeni po Sloveniji, Hrvaški, Švici, Avstriji. Kako je potekal delovni proces?
Danes se imamo srečo, da lahko take stvari delamo preko interneta. Prvotno sem se povezal z ljudmi, ki jih poznam že od prej, nato pa še nekatere nove in tiste, katerih glasba je meni osebno všeč. Ob povabilu sem jim običajno poslal še 50 inštrumentalov, izmed katerih so si izbrali tisto podlago, ki jim je bila všeč in nanjo posneli vokal in naredili miks. Ko so imeli to posneto, so mi posnetek posredovali, jaz pa sem naredil dokončni miks in ga poslal Lavdrimu v Švico, da je naredil mastering. Vsi, ki jim je bila ideja všeč, so takoj pristopili. Najverjetneje je prav pandemija pripomogla k temu, da smo projekt uresničili, saj so bili vsi doma, koncertov ni bilo, zato so imeli vsi več časa za takšne projekte.
Izbiral si tiste raperje, katerih glasba ti je všeč. Pogrešaš koga na kompilaciji?
Ja, seveda pogrešam. Pogrešam Mriga, Emkeja, N'Toka. Njega smo sicer povabili, a ni imel časa. Večino smo jih povabili in jim je bila ideja všeč, a so že imeli v teku svoje projekte, zato jim časovno ni zneslo. Med njimi je tudi mladi radgonski raper Leopold I., ki je celo posnel svoj del, a na koncu nismo uspeli dokončati komada, ker nas je čas prehitel. Jaz pa seveda spoštujem to, da imajo svoje projekte, ki so prioriteta. Prav zato razmišljam o Rushadi II, o kateri sem se z nekaterimi tudi že pogovarjal. Na nek način mi je zato tudi všeč, da vsi niso bili vključeni na kompilaciji, saj imamo sedaj še razlog več, da razmišljamo o izidu druge kompilacije.
Na kompilaciji sodeluješ kot producent in izvajalec uvodne pesmi. Si tudi avtor ideje?
Ideja za kompilacijo je bila Purijeva, jaz pa sem bil tisti, ki jo je izvedel, saj se sam nekako ni videl v tej vlogi. Sebe sem bolj videl v vlogi producenta in ustvarjalca glasbene podlage, a je potem prišlo do tega, da sem posnel še prvi komad, čeprav na tej plošči nisem želel biti izvajalec in repati. Na koncu sem sklenil kompromis in odprl to Rushado, čeprav prvotno o tem nisem razmišljal in sem želel, da repajo samo drugi. Nekako se nimam za tako dobrega raperja, da bi lahko sploh bil v družbi take elite.
Ste se z izvajalci zmenili, kaj bo rdeča nit kompilacije ali si jim tekstovno popolnoma pustil proste roke?
Načeloma je bila ideja šahovska poteza, ki se imenuje rošada. Gre za dvojno potezo kralja in trdnjave, pri kateri se ti dve figuri prestavita iz začetne pozicije druga ob drugo. A težko je o tem narediti komad in nekomu zapovedati, naj piše o šahu. Tudi 17 pesmi o šahu in šahovskih potezah ne bi bile preveč zanimive. Vsakemu sem omenil, da se kompilacija imenuje rošada, vsak pa je potem poslal svoj komad. Nekateri so imeli tekste že od prej, spet drugi so jih prilagodili ideji. Na koncu se mi zdi čisto v redu, tako kot je, saj je zelo raznoliko. Niti zase ne morem trditi, da bi poslušal celotni album, ki bi govoril le o šahu.
Ko poslušalec pride do konca albuma, dobro ve, kdaj je album nastajal, saj se zdi, da je bila rdeča nit situacija v družbi, ki jo je povzročila pandemija. Ideja rošade pa se nekako izgubi. Kaj meniš o tem?
Se strinjam. Zavedati se moramo, da je celotna kompilacija nastajala, ko smo bili v karanteni, vsi sodelujoči pa so bili doma zaprti sami s seboj. Seveda je situacija vplivala na njih in na njihove tekste. Tudi prvi komad, Karantena Rap, ki je nastajal zadnji, je dobil ime po tem. Če sedaj razmišljam za nazaj, bi mogoče albumu bolj ustrezalo ime Karantena Rap. Povedati moram, da je zadnji komad kompilacije, to je pesem Kmet, avtorja Zime, je najbolj vezan na samo idejo rošade in šaha. Meni osebno je to najboljši komad te plošče, saj mi je zelo všeč tako tekstovno kot glasbeno.
Omenil si že, da ime albuma izhaja iz šaha. Kako si prišel na to idejo in zakaj si ga poimenoval Rushada?
Ideja je bila moja, ker sem bil v tistem času obseden z igranjem šaha in šahovskimi potezami, nima pa nekega globljega pomena. Šah še zmeraj rad igram, čeprav še zdaleč nisem profesionalec, mi je pa zelo zanimiva igra. Če gledam nazaj, je tudi zgodovina samega rapa zelo povezana s šahom. Ime albuma ni bilo mišljeno kot napihovanje ega v smislu, da sem jaz kralj, oni pa trdnjave, ki me ščitijo. Je pa res, da nas je veliko igralcev, ki sodelujemo na kompilaciji, tako kot je na šahovskem polju veliko figur. Ob tem moram omeniti še, da je naslovnico za kompilacijo naredil DJ Splinter, ki sodeluje na albumu, in tudi njemu sem omenil, da si želim na naslovnici obris šahovske figure in da bo naslov albuma Rushada. Zdi se mi, da je nalogo zelo dobro opravil.
Kakšne načrte imaš za prihodnost?
Trenutno imam v načrtu dokončati en projekt, pri katerem sodelujem s kolegom iz Amerike. On ustvarja glasbo z analognim sintetizatorjem, v enem mesecu pa bo izšel singel, katerega naslov je Mentalna diareja. Na njem jaz repam, on pa je ustvaril glasbeno podlago. Načrtujeva tudi izdajo EP-ja. Upam, da bova s Purijem v živo predstavila še najin album Elokvenca, ki je izšel že pred več kot desetletjem. Tudi s Papo, rapersko polovico Steklih psov, se dogovarjava za en projekt. Kot kaže, bo kar pestro. Absolutno imam v načrtu še Rushado II.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.