Dire Straits ste leta 1995 dejansko razpadli, Mark Knopfler je nadaljeval samostojno kariero, kaj pa se je zgodilo z vami, ostalimi člani?
Alan Clark: Ko smo se spet zbrali, smo se poimenovali Dire Straits Legacy, ker nas zanima ohranjanje zapuščine pesmi Dire Straits in da izvajamo glasbo, kot smo jo igrali nekoč. Prepričani smo, da je zunaj veliko ljudi, ki bi radi slišali slovite pesmi od ljudi, ki so jih naredili.
Phil Palmer: Seveda z vsem spoštovanjem do neverjetnih pesmi Marka Knopflerja.
Spominjam se, da sem leta 2011 videl The Straits, ko je bil pevec Terence Reis, zdaj pri vas poje in igra kitaro Marco Caviglia, kako je prišlo do tega?
Alan Clark: Dire Straits Legacy obstaja kakih 12 ali 13 let, prvič smo igrali z Marcom Caviglio na odprtju smučarske sezone v Italiji, na –13 stopinjah. Potem smo naredili še nekaj koncertov in tako je šlo naprej.
Phil Palmer: Marco je organiziral koncert v Rimu, kamor je prišlo okoli osem tisoč ljudi, to nam je pomenilo, da nekaj delamo dobro in da je vredno nadaljevati.
Alan Clark: Tukaj pa smo zdaj, 13 let kasneje, ko smo na svetovni turneji.
V zasedbi je kar devet članov, ali vaša glasbena kemija po vseh teh letih še deluje?
Phil Palmer: Kemija je vitalni del v moderni glasbi in kot skupina smo se Dire Straits vedno razvijali in se še vedno razvijamo.
Alan Clark: Ja, to je pomembno. Vedno, ko igram pesem Dire Straits, iščem popoln način, da jo zaigram, hkrati pa priznavam, da še vedno nisem popolnoma prepričan, kako to tudi storiti (smeh).
Kakšni občutki pridejo na površje, ko igrate tako legendarne pesmi?
Phil Palmer: Pesmi Marka Knopflerja izzovejo veliko čustev v ljudeh, tudi v nas. Vedno je fascinantno opazovati občinstvo, kako pri njih ta čustva privrejo na plan.
Alan Clark: Ja, Phil ima velikokrat na koncertih solzne oči in je na robu joka (smeh).
Leta 2023 imate turnejo 4U po Evropi, kakšni ljudje prihajajo na koncerte in kako se odzivajo, ko slišijo ves ta material, ki ga igrate?
Alan Clark: Trenutno smo na svetovni turneji, ki poteka ekstremno dobro. Ljudje, ki nas pridejo poslušat, so ponavadi oboževalci Dire Straitsov, ki bi radi doživeli, kako igramo v živo, a nas doslej še nikoli niso ujeli na koncertu. Ravnokar smo igrali v Braziliji, kjer Dire Straits nikoli niso igrali. Ljudje zelo cenijo, da smo tja prinesli svojo glasbo, originalni člani. Njihovi sinovi in hčerke ter njihovi mlajši rodovi, saj naša glasba in zasedba obstajata že dolgo časa. Ljudje poznajo glasbo in nas podpirajo.
Torej ste zelo spoštljivi do dediščine vaših klasičnih pesmi, ki so kot nekakšne himne?
Phil Palmer: Dire Straits pesmi so res postale kot nekakšne himne za veliko ljudi. Tudi zame, saj rad igram zapletene dela Private Investigations ali Telegraph Road, saj so kot mala potovanja skozi glasbo. Po vseh teh letih jih še vedno rad igram in so izziv.
Alan Clark: Tudi jaz bi kot himno izbral Private Investigations, tudi na svojih samostojnih nastopih igram klavirske solaže, nato pa govorim besedilo. Ker mi je pesem zares všeč.
Ste kdaj srečali Marka Knopflerja v vseh teh letih, kakšen odnos imate z njim?
Alan Clark: Že nekaj časa ga nisem videl, vsaj nekaj let, a smo še vedno prijatelji.
Phil Palmer: Marka sem srečal bežno pred leti v enem od najboljših londonskih studijev British Grove, ki je hkrati eden najboljših studijev na svetu. To je pa tudi to.
Alan Clark: Ta zasedba obstaja zaradi čudovitih pesmi Marka Knopflerja. In on ve, da so v dobrih rokah z mano, Philom in Dannyjem Cummingsom, ki še vedno igra v njegovi spremljevalni zasedbi. Tako tudi po njegovi zaslugi vemo, kaj se dogaja okoli Marka.
Dire Straits ste igrali leta 1985 v Hali Tivoli v Ljubljani, tako da nekateri ste dejansko že bili v Sloveniji in igrali tukaj. Imate kakšne občutke, pričakovanja o ponovnem prihodu v Slovenijo?
Phil Palmer: V Ljubljani še nisem igral.
Alan Clark: Da, igral sem leta 1985 v Ljubljani, a se vsi zelo veselimo vnovične vrnitve, tokrat z Dire Straits Legacy, in sicer 30. avgusta.
Phil Palmer: Se vidimo kmalu!
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.