Bordo: Lepo je videti, da so še ljudje, ki niso otopeli

Skladba Ghosts je produkt karantene, pa tudi refleksija splošnega psihofizičnega stanja izven pandemijskih okvirjev Tomaža Štularja, ki ustvarja pod imenom Bordo. Stiska "malega človeka«, ki so mu odvzete svoboščine, pa je stiska ljudstva, ki se je ob pritiskih vodilnih končno začelo prebujati in cingljati. Zato jo posveča vsem posameznikom, ki so si upali stopiti ven iz cone udobja in na glas povedati, kar nam gre trenutno narobe.

Kdo so po tvojem v teh časih epidemij izgubil svoj jaz, svoje dostojanstvo in kdo je ohranil pokončno držo?

Verjetno tisti z zdravim razumom. Ljudje se različno odzivamo na tako drastične spremembe, postanemo odvisni od strahu, kar je posledica negativnih dnevnih medijskih objav. Ampak, vse se začne že s prvim vdihom na ta svet, skozi življenje pa je pomembno koliko boš dopustil, da vstopajo v tvoje poslanstvo.

Če gre prav razumeti, gre pri Ghosts za nekakšno neuradno "himno" protestnikov, saj trdiš, da se je "mali človek" začel prebujati in je zastavil svoj glas, postal viden, glasen?

Pesem je pesem. Kako si jo nekdo interpretira in kaj se z njo zgodi po objavi, ni v mojih rokah. Je pa moje ogledalo in interpretacija skozi zadnje obdobje. Bolj ko sem jo začel pisati v karanteni, ki mi je dala drugačen pogled na svet, bolj sem jo zaključil tik pred prebujanjem nas kot naroda. In vse to smo kako še potrebovali, oziroma potrebujemo na vsake toliko časa, da se zavedamo svojega obstoja in osebnostne moči, ki v množici dobi še kako posebno moč. Kar naenkrat nisi več sam v tem, ampak je še nekdo s podobnim mnenjem.

Pa je to tisti pravi duh upora, ali gre prej za to, da je pač postalo "in", če greš v petek kolesarit pred parlament in protestirat proti politikom, vladi ali pač za enakopravnost in pravice?

Meni se prav nič ne zdi "in". Vsak posameznik zase ve, zakaj je tam. Ampak, če ti nekdo začne jemati svobodo, pravice, na dražbo postavljati naravo in tako naprej, je čas za vik in krik. Kadar koli, se razume. Lepo je videti, da so še ljudje, ki niso otopeli in to daje dober in močen signal v sam vrh.    

Kako sicer preživljaš te zanimive čase, kako to vpliva na tvoje videnje sveta, psihofizično stanje in ustvarjalnost na splošno?

V karanteni mi je bilo lepše, kot v teh medijskih korona panika napadih. Dobil sem čas zase, spoznal kako drobni in nepomembni smo, kako kot potrošniška družba tonemo, vidiš strah v ljudi, predvsem tistih, ki živijo v coni udobja in se sprašujejo zakaj tudi oni. Veliko ljudi je prav v tej krizi pokazalo svoj pravi obraz, pa sploh ni šlo za neko krizno stanje kot so npr. vojne, itd. Vse to je pustilo pečat tudi v pesmi Ghosts, verjetno pa bo še kje drugje.

Druženje in "nastopanje" se je preselilo na splet, rahljanje ukrepov se ni najbolje izkazalo, Bordo sicer ni imel veliko nastopov, koliko te je to prizadelo, ali si, očitno, dobil še več idej in zagona?

Glasba ni moj glavni vir prihodka. Imam službo, kjer smo vseeno občutili posledice in jih čutimo še zdaj. Verjamem pa, da je veliko glasbenih kolegov v finančnih težavah in zadeva res ni prijetna. Kot Bordo energijo usmerjam v ustvarjalni proces, ko se bo rodil kakšen zanimiv koncept "živih" nastopov, pa bom z veseljem skočil na oder.

Videospot je malce misteriozen, stop-motion tehnika, hkrati pa si ga režiral kar sam, si ciljal na minimalizem, ki si ga lahko razlaga vsak po svoje?

V videospotu ima glavno vlogo moj stol iz prostora za vaje. Najlažje mi je bilo narediti nekaj v slogu odgovora nastali krizi s stolom, kateremu sem želel dati osebnost. Zelo gverilsko in hitro snemanje, ogromno enih premikov ob pomoči prijateljev. Želel pa sem ga posneti izključno v Kranju, kjer bivam in ustvarjam. Nekaterim stvarem moraš pustiti, da se zgodijo spontano, dobro ali malo manj dobro, a zagotovo z velikim srcem.

Kaj ima Bordo še v "ognju" za 2020?

Nimam posebnih načrtov, vsekakor pa korakam proti drugemu Bordo studijskem albumu.