Glasba

Blur so Beograd prestavili kar v Rusijo

Ljubljana, 22. 07. 2023 11.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Matjaž Ambrožič
Komentarji
5

Brit-pop šampioni na novem albumu o sedanjosti povsem odkrito.

Blur – St. Charles Square

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V komadu Russian Strings vodja, glavni avtor in pevec razvpitih brit-pop herojev prepeva o spominih na let v Beograd ter na tamkajšnji hotel in muzeje. Geografska natančnost gor ali dol. Ta je bila in ostaja ostaja avtohtonim londonskim umetnikom vselej tuja. Kvartet Blur se po osmih letih vrača. Znova vrača. In to peščico punkovsko ali novovalovsko zasnovanih in permanentno nepredvidljivo izvedenih songov. Med temi pa so – tudi na tem njihovem devetem celovitem delu – prej asimetrično nanizane. Po temu pa gre za počasnejše, ne ravno izrazito baladne, pa vendar docela sanjave melanholične popevke – pravzaprav idealno urezane za trezno in, nemara še prej, manj trezno rabo! Vsaj tak vtis ob otvoritvi pričujočega dela nakazujejo Blur. A kot presta zviti um sijajnega Damona Albarna (tudi vodje proslavljenih Gorillaz) se že po prvi udarnosti (tj. po drugem zaporednem napevu St. Charles Square) dramaturško zaroti proti vsakršni sveži post-rockovski divjaščini. Kot najboljši nov komad benda Blur tako obstane Barbaric, zračen in zato navdihujoč pop song zmernega tempa. Albarn v tem iskreno opeva (svojo, tisto svojih najtesnejših kolegov in bržčas tudi nekakšno historično) krizo srednjih let in obenem duhovito baranta z neizbežno minljivostjo. Nato pa se do konca, do malodane pričakovanega distorzičnega konca, ne zgodi nič kaj pretresljivega. Razen razlitja poslušalsko prijetno skoncentriranega mošta prej opisanih pomenljivih in "zafrkantskih" avtoportretnih metroseksualnih pol-žalostink (saj je pač navijač Chelseaja, op. a.). V teh, ponovim, je brez naprezanj lahko začutiti obilo esence Albranovega genialnega premiernega solističnega albuma Everyday Robots (2014), s tem pa, še kako res, bore malo ustvarjalnih sledi preostalih treh članov njegovega matičnega benda. The Ballad of Darren, ki je po naslovu posvečena kar Albarnovemu skromnemu in zvestemu varnostniku, zagotovo ni na ravni dela The Magic Whip (2015), temveč precej večje čudaštvo. S katerim pa sijaj in slavna dediščina benda Blur prav nič ne izgublja. Ravno nasprotno.

Ocena: 3

  • 19
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 20

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kazimir Plemeniti
22. 07. 2023 11.59
+3
Slava mu, Ambrožič je presegel božanstvo🙏😀!
slayer2
22. 07. 2023 11.25
+4
Evo ga,spet on.
Homer.Simpson
22. 07. 2023 11.18
+4
model niti tega ne ve da je albarn u resnici DAMON in ne darren, pol pa nekaj ocenjava, nekredibilno, popolnoma
osiveli_ritmični_gimnastik
22. 07. 2023 11.37
+0
Hojla feni in hejterji. Homer najprej se sam prepričaj in prenehaj s temi tvojimi deviantnimi floskulami. Kako je lahko masterpiece članek nekredibilen - morda je, ampak le za tiste, ki o glasbi nimajo pojma.
Vrhovni poveljnik
22. 07. 2023 12.03
+2
Homer je povsem prav napisal! Ti, Osivelec, pa si ne domišljaj, da se spoznaš na glasbo, če poskakuješ ob ritmični gimnastiki. Je že dovolj velika katastrofa, če si Ambro domišlja, da je glasbeni poznavalec, zares pa le opisuje svoj glasbeni ne/okus ter ga skriva za besednimi štrikarijami.
osiveli_ritmični_gimnastik
22. 07. 2023 15.29
-1
Vrhovni poveljnik nivo tvojega izražanja mi pove, da si poznavalec in ljubotelj nedeljske kmetijske oddaje na SLO1