Benjamin Clementine spesnil vižo Hvala, Ljubljana

"Naučil sem se, da nič ne pričakujem. Da potem nisem razočaran. Tako kot na prvem koncertu pri vas pred dobrim letom in pol. Pa ste me zelo presenetili. Tako kot danes," je ob drugem obisku Ljubljane in Slovenije povedal 30-letni Benjamin Clementine.

Poet, velik estet, umetnik in človek. Človek, ki ima pri svojih letih že lepe izkušnje, saj njegova učna leta segajo prav na ulice in podzemno železnico Pariza, kjer je ob igranju kitare izoblikoval svoj slog. "Najprej moraš nekaj izkusiti, saj je potem o tem lahko govoriti, besede pridejo same od sebe. Brez izkustva pa bi bilo, kot bi poskušal zgraditi hišo brez orodja. Nemogoče. Moraš iti in kupiti orodje in zgraditi hišo. Izkušnje so orodje, ki jih potrebuješ," nam je nedavno zaupal v intervjuju.

Koncert je pričel s pesmijo Winston Churchill's Boy, ki je prva pesem s prvega albuma At Least for Now, nadaljeval z drugo pesmijo z drugega albuma God Save the Jungle, že tretja pesem Condolence pa je bila tista, ki je spet pokazala, kako naklonjeni s(m)o mu Slovenci, saj je celoten Kino Šiška prepeval z njim in pokazal spoštovanje do ene njegovih najbolj pomenljivih pesmi, v kateri pravi da pošilja sožalje strahu in negotovostim.

Sledili sta pesmi London, I Won't Complain, Nemesis in Cornerstone, ob bok kateri je povedal svojo izkušnjo življenja v Parizu, ko je stanoval v ultra majhni sobici, ki je bila hkrati kuhinja, spalnica in delovni prostor. O tem tudi govori v besedili, da je "sam v kameni škatli, skozi katero piha veter, kjer počivajo njegove solze".

Za zaključek enournega nastopa je prihranil pesmi Gone in Adios, a še pred tem spesnil pesem, ki jo je posvetil Ljubljani. "Kako pri vas rečete hvala?" je povprašal navzoče in se razveselil "oh, kako lahko je", kar je malce spomnilo na to, kakšne težave je imel pred letom in pol, ko je skušal izgovoriti Ljubljana. A to mu zdaj ni več delalo težav in je spesnil celo pesem z refrenom "hvala, Ljubljana", ob vsesplošnem navdušenju vseh v dvorani. Godalna zasedba se zdi kot žebljica na glavico njegovi glasbi, saj je vse skupaj delovalo kot prava mana na naše ušesne bobniče. Za konec je prihranil še trojček pesmi Better Sorry Than a Safe, Phantom of Aleppoville in Farewell Sonata.

Clementine je poročen z britansko kantavtorico Flo Morrissey, s katero sta na božični dan leta 2017 dobila sina Juliana Jupiterja Richarda Sainte-Clémentinea, ki mu je posvetil pesem Jupiter. Nazadnje je izdal pesem Eternity, v intervjuju pa nam je zaupal tudi, da bo kmalu izdal svojo biografijo, v kateri bo razložil svojo filozofijo in pogled na življenje. "Ko bom umrl, bom srečen, saj vem, da sem bil s srcem pri stvari, ki sem jo delal. In tudi moji otroci bodo lahko s ponosom povedali svojim otrokom, kaj sem počel," nam je še zaupal v intervjuju in ne moremo drugače, kot se z njim v popolnosti strinjati.