Balladero nov videospot posnel kar v udobju družinske gostilne

Balladero je lani izdal že tretji album Neon Srce, ki je nasledil prvenec Club Deuce (2012) in odlični drugi album Perfect You (2026). Sproščeno in uživaško pesem Kantina je opazila tudi žirija 43. festivala Melodije morja in sonca, kjer je prejel nagrado MMS bodočnost za dosežke in preboj v preteklem letu. Da je Dominik sicer gostilniški otrok, lepo pokaže tudi z najnovejšim videospotom za omenjeno pesem, v katerem je odigral kar dve vlogi, v vlogi kantinskega gosta kot natakarja, posneli pa so ga kar v domači družinski gostilni v Cankovi.

Pesem ponuja uživaško-pozitiven pogled na življenje in svet, gre za občutje pristnega veselja, druženja in uživanja v sadovih življenja. Besedilo pa premore globino in pristno izraznost, s katero "čutno prevprašuje življenje in išče bistvo skrito med vrsticami vsakdana", refren pa odlikuje poletno-morski pridih. Z videospotom se je na svojevrsten način poklonil očetu Jožefu, ki je pol stoletja oral gostinsko ledino na Goričkem, kamor je z mamo Ivanko prinesel svoje bogate izkušnje iz blejskih in kranjskogorskih hotelov. Njihova družinska gostilna pa je kmalu postala osrednja točka cankovske in goričke kulinarične ponudbe in tudi ključni del zgodnjih in srednješolskih let Balladerovega odraščanja. Ker je pomagal z gostilniške strani pulta, je tako prispeval k temu, da so bili gostje zadovoljni, odžejani in siti. Zdaj pa svoje goste gosti na koncertih, za katere pravi, da so zelo blizu konceptu gostilne, saj občinstvo povabiš, jim postrežeš (s svojo glasbo) in če so zadovoljni, se radi vrnejo.

S Kantino hkrati odpira novo poglavje ustvarjanja, saj že od začetka leta nastopa z novo ekipo Specialisti, v kateri je tudi kitarski virtuoz Peter Dekleva, ki je pri pričujoči pesmi poskrbel za aranžma in producentski del. Med ostalimi glasbeniki velja omeniti Pavla Čebaška na bobnih, pa do Prekmurcev Gorana Sarjaša na basu ter Balladerovega sovaščana, akademskega harmonikarja Amadeja Herzoga, ki je njegov dolgoletni sodelavec. Ekipa za jesen načrtuje snemanje novega materiala, s katerim se že počasi nakazuje pot k četrtemu albumu. Več pa nam je Dominik zaupal v kratkem klepetu.

Na 43. festivalu Melodij morja in sonca si prejel nagrado MMS bodočnost za preboj v preteklem letu, pravzaprav čudno, glede na to, da si na sceni že več kot 10 let in si lani izdal že tretji album 'Neon srce', mar ni bil preboj že odlični drugi album in pesem 'Zlati časi' pred osmimi leti?

Včasih traja malo dlje, da te (povsod) opazijo. Kljub temu, da si prisoten na sceni. Drugi album je vsekakor bil opažen, a v resnici sem kot avtor šele z radijskimi singli, ki so sledili, naredil več na svoji prepoznavnosti. Drugi album je bil pomemben mejnik, a še največ se je začelo dogajati v sklopu priprav in izdaje tretjega albuma, ki smo ga ob številnih koncertih predstavili tudi v Cankarjevem domu. Vsekakor pa se mi zdi, da se tudi moji zlati časi dogajajo prav zdaj, zato sem vesel, da so se tudi s to nagrado nekako podaljšali in mi dali zagon za naprej.

V pesmi Kantina obravnavaš "domačo" tematiko gostilne, kar ti ni tuje, saj ima tvoja družina gostilno v Cankovi, koliko boljši vpogled imaš v zadeve, glede na to, da si mladost preživel v tem okolju?

Res je, Kantina je na nek način sklenjen krog. Po skoraj 60 letih, ko je oče začel s šolanjem za gostinca na Bledu, sem posnel videospot v domači gostilni. Ta je bila na nek način tudi navdih za skladbo, ki sem jo predstavil na MMS-u. Pri nas se je vse dogajalo okoli gostilne in zdi se mi, da so se tudi moje vrednote in način funkcioniranja v največji meri zapisale tam, izza delovne strani šanka. Zelo dobro vem, kaj pomeni gostinski poklic, ki je v veliki meri podoben tudi glasbenemu. Vsi imamo svoje goste, ki jim ponudimo nekaj na krožniku. Če je to dobro, se vračajo, če ne, gredo drugam. So pa gostilne na nek način tudi stanje duha in duše, saj iz dejstva, da si obkrožen z ljudmi, veje optimizem. V gostilnah je namreč redko dolgčas, družba pa je skoraj obvezna. Zato imaš, če si odprte glave, priložnost naučiti se marsikaj tako od tega zelo pestrega poklica kot tudi od ljudi. Jaz sem vesel in ponosen, da sem lahko odraščal v tako zanimivem okolju. Res mi je dalo veliko.

V videospotu igraš natakarja in tudi gosta, hkrati pa si "gostilniški sin". Za katero stvar si najbolj hvaležen, da si se je naučil: red, točnost, delavnost ali kaj drugega?

Od vsega sem se v gostilni naučil predvsem strpnosti. In razumevanja tega, da smo si ljudje zelo različni. Vsak je po svoje poseben in vsak ima nek svoj okus. Če želiš gosta dobro postreči, mu moraš znati prisluhniti in predvsem ponuditi kaj okusnega. Na nek način je tako tudi z glasbo. Če želiš ustvariti dobro glasbo, moraš najprej znati prisluhniti sebi, nato nastaviti pravi recept, seveda pa se tudi potruditi, da je jed pravočasno skuhana in v pravšnji spremljavi (pijače) servirana. Gostilna te nauči veliko stvari, od delavnosti do vztrajnosti, potrpežljivosti in "multitaskinga". Predvsem pa mislim, da ti da eno širino in element ljudskosti. Če si z oštarije doma, se težko "nosiš", kot da si nekaj več. Tam si hitro prizemljen in tudi na nek način je v gostilni, vsaj naši, vsak gost, ki se usede za mizo, enak. Recimo, da sem se tam naučil tudi biti del skupnosti. Ker v gostilni hitro vidiš, da ne (z)moreš vsega sam.

Vseeno pa sta se tako ti kot brat odločila za drugačno kariero od vajinih staršev, ne peljeta naprej družinske tradicije, verjetno pa imaš kakšno zgodbo, ki se je spomniš iz mladosti oz. tega okolja?

Po moje imamo na nek način vsi svoje gostilne. Sestra Urška, ki je od vseh nas tudi najbolj kulinarično nadarjena, z mamo nadaljuje očetovo poslanstvo oz. našo družinsko tradicijo, za vse pa doma vseeno ni bilo prostora. Midva sva že med študijem v Ljubljani krenila na svoje poti. Jaz predvsem v glasbi, Aljoša v oglaševanju. Ampak če pogledam iz zornega kota, kaj je namen in smisel vsega, kar Bagolovi počnemo, to ostaja v svojem jedru izkušnja gostilne. Vsi smo ustvarjalni in delovni, ampak vsi tudi počnemo nekaj, za kar potrebuješ svojo publiko oz. goste. Iz tega vodnjaka zgodb pa seveda črpamo navdih. Od tistega zdaj že antologijskega prevrnjenega novega pianina na poti domov iz prve gostilne do tega, da sem kot Balladero prav tako začel v gostilni. Prvi koncert sem z nekakšno poskusno postavo takrat imel prav pri nas, večer smo poimenovali Glasbeni gourmet. Spomnim se, da so takrat slučajno v goste prišli tudi nekateri znani pomurski glasbeni ustvarjalci in pisatelji, pa mi je to dalo še poseben zagon. Seveda pa obstajajo tudi zgodbe o prvih nastopih v najstniških letih, ko smo bili še bolj razposajeni in se je oče moral redno pogajati s sosedi glede glasnosti. Takrat sem bil tudi še aktiven in nadobuden bobnar (v zasedbi Psycho-Path op. a.) in sem pridno kalil red in mir v vasi.  

Kultni Marko Brecelj je za časa življenja rad pogostil goste svojih koncertov z rdečim vinom, pršutom, sirom in olivami. Kantina tudi glede na tvoje izkušnje na tem področju kar kliče po čem podobnem, misliš, da bi kaj takega šlo skozi po različnih krajih Slovenije?

Po nastopu na MMS-u sem sicer dobil manjši očitek, da Prekmurec pač nima kaj pisati o kantinah. Jaz mislim, da temu ni tako. Najprej, ker smo tudi Prekmurci imeli svoje prazgodovinsko morje (smeh), zato imamo recimo da neko mitsko-zgodovinsko razumevanje obalnega "vajba". Po drugi strani pa, kot sem rekel, je Kantina stanje duha in duše in mislim, da jo lahko postaviš kamor koli, kjer so pač dobri ljudje odprtega duha, ki imajo radi dobro družbo, dobro jedačo in pijačo, ki ne zapletajo in uživajo v izmenjevanju mnenj, v pristnem druženju ter pač v vsem, kar zares pomeni biti človek.

Jaz zato apeliram, da na pristojnih ministrstvih podajo predlog na vsaj eno tako "kantino" v vsakem slovenskem mestu. Seveda z bogatim glasbenim programom. Do takrat pa bomo mi svoje "kantine" pridno odpirali na koncertih po Sloveniji.

Pri pesmi je sodeloval tudi Peter Dekleva, nastajajo nove pesmi, boš z osveženo ekipo zastavil kaj drugače? Najbrž pa se nekje na obzorju počasi že kaže četrti album.

Letos se je res zgodilo precej zanimivih stvari. Po tem, ko se mi je zdelo, da smo po lanskem Cankarjevem domu in tretjem albumu s prejšnjo zasedbo dosegli nek vrhunec, sem tuhtal, kaj in kako naprej. Zgodba Balladero & Specialisti se je spletla okoli enega posebnega koncerta, specialke v Jazz klubu 300, okoli katerega sem sestavil aktualno zasedbo, v kateri so ob Perotu še harmonikar Amadej, moj sovaščan iz Cankove, basist Goran in bobnar Pavel. Naša kemija v studiu in na odrih je izvrstna, novih skladb je že veliko. Mislim, da bom po žanrsko precej raznolikem jadranju, ki sem se ga lotil na albumu Neon Srce, zdaj jadra nastavil na bolj začrtano smer. Predvsem pa se premik v zvoku kaže tudi v Kantini, saj smo tudi to skladbo posneli v omenjeni zasedbi. Vsekakor je načrt, da se čim prej spet spravimo v studio in da v svet pošljemo še kak "večhodni meni" in z njim navdušimo nove in stare goste. Do takrat pa vabljeni na pokušino!