1. ARIANA GRANDE – Positions
Kako zelo je ljubka! Morda še preveč ljubka. Je to vabilo na volitve ali nemara svarilo pred njimi? Ariana Grande bo vsak čas tu s še enim, tretjim albumom, izdanim v zadnjih dobrih dveh letih. Z naskokom najboljši pop interpretki na planetu pristoji čisto vse. Bela hiša, od Natalie Portman izposojeni stajlingi za vlogo Jacqueline Kennedy, celo podpisovanje dekretov, kabinetni posveti, kaj šele paradiranje po koridorjih palače in predajanje medalj zaslužnim. Vizualija za Arianino novo uspešnično popevko je do konca optimizirana. Morda celo drži, da Ariana tudi sicer ne pozna razlike med kuhinjsko pečico in pralnim/pomivalnim strojem. A pomemben je vendarle song Positions. Trap ritem, nekaj kitarskih vmesnic in lepa R&B melodija ponujajo pričakovano nadstandardno poslušalsko zadoščenje. Politična korektnost po disneyjevsko.
Ocena: 4,5
2. ZERO 7 ft. LOU STONE – Shadow
Povratek vedno hvaljene down-tempo pop postave Zero 7 je fino presenečenje. Glede na dejstvo, da so razvlečene in mistične trip-hop popevke že davno iz mode, pa sploh. Shadow je balada, ki se bolj kot na zlate čase za londonski produkcijski dvojec (kasneje razširjen v številčno zasedbo) navezuje na acid-jazz oziroma po novem na nu-soul. Vokalist Lou Stone bi lahko v petih minutah še več časa odstopil kar zvedavi, a vendar ne posebej vpadljivi orkestraciji. Začetna dominanca snare bobna, bi bila lahko izvedena precej bolj simpatično. Godala, ki prevzamejo glavno vlogo kasneje, so mlačna, medtem ko se tista modificirana kitara, ki vzdržuje solo ob koncu, sliši kot že nekaj čez rob smiselnega. Morda pa Zero 7 šele iščejo pravo pripovedno formo, njega dni (od leta 1999 pa tja do 2006) slavno po perfektnem smislu za chill-out kombinacije.
Ocena: 2,5
3. WEEKND – Too Late
Too Late nikakor ni med boljšimi komadi na Weekndovem marčevskem albumu After Hours. Nanj je moral eden najbolj priljubljenih glasbenikov zadnje dekade opozoriti z nečim protislovnim. Dve lepi avši na poti s plastične kirurgije Weeknda na cesti zbijeta tako kirurško natančno, da jima za spominek na travmatični dogodek ostane le njegova glava. S to si kasneje pomagata pri izbranemu tipu seksualne prakse. Še pred tem Weekndova glava postane spet cel Weeknd, ki je kasneje obglavljen še enkrat. Pesem, ki ji je namenjen ta spot, pa ostaja precej bedna. Falsetni pop heroj iz Toronta s svojim deškim glaskom vztraja na sintetično-sanjavem instrumentalu, ki usiha ravno, kot gibljive slike nakazujejo vrhunec ali dva. Če imate pet minut preveč, nimam druge izbire, kot da priporočam.
Ocena: 3,5
4. ČUNFA – Don’t Look!
Celoten Čunfin zadnji EP z naslovom Missing The Point je buhteča trip-hop ali delno eksperimentalno elektroničarska elegija. Lepa, res. Z veliko entuziazma gre v ušesa, po novem pa še raje v oči tudi pričujoča Don’t Look. Beat, ki ga ljubljanski glasbenik razvija v tej, vsebuje še ravno dovolj vzravnano hrbtenico, pa čeprav audio utrinek lahko spomni tudi na človeško/opičjo hojo v čepečem položaju. In zdaj. Ali vas to spomni na vztrajnega nabiralca gob, skritega v podrasti, ali pa na nujno iztegovanje po novi roli toaletnega papirja – Ne glejte! Tako kot ne velja vedno upoštevati priporočil o enosmerju, enoumju. Brihtna in natančno izvedena video nadgradnja avtorja Blaža Gracerja zaokroža dopadljiv komplot, vreden pohvale.
Ocena: 5
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.