Angleška soul prvakinja Mahalia je pripravljena v vsakem trenutku

MAHALIA – Whenever You’re Ready

Kdor koli se zatakne za zimzeleno privlačen vzorec klasike Love of the Sake of Love (1976) jamajške pevke Claudje Barry, ima nekaj za bregom. Ta komad je v globalni hit (Get It On Tonite, 1999) spreobrnil ameriški soular Montell Jordan. Izkazalo se je, da je bil to z naskokom Jordanov največji hit. Tip je kasneje postal pastor. Z Mahalio je vse kaj drugače. Najmanj pa je pričakovati, da jo bo učinek njene nove uspešnice pahnil v klošter. Mahalia je brez ovinkarjenj že zdaj, pri 23. pomladih, največja angleška soul diva. Vse, kar ta nujno potrebuje, je pest novih spevnih funky songov, da bo njen drugi album v nastajanju res čvrst in dinamičen – in kot tak izoblikovan v celoto, ki bi lahko komercialno zmagovala tudi na največjem, to je na ameriškem pop trgu. Whenever You’re Ready je izvedena odlično, enako je za interpretacijo lahko pohvaljena nosilka glavne vloge. Mahalia je pripravljena – na najdaljši skok.

Ocena: 4

HRVY – 1 Day 2 Nights

Hrvy je v resnici Harvey Leigh Cantwell in velja za hitro vzpenjajočo se angleško pop zvezdo. Ker 22-letnik ni le pevec, pač pa tudi televizijski voditelj in za nameček tudi plesalec, saj je zelo uspešno zaključil lansko sezono šova Zvezde plešejo (Strictly Come Dancing), njegovi songi, po Lacanovo, niso vsi. To pomeni, da zasnovani bolj kot ne čez palec oziroma preko določenega organa. Skratka. Hrvy ob obilici dela in skrbi nima časa spisati poštenega avtorskega kosa muzike. Zato se je po pomoč zatekel k producentu, ki mu je ime Danny Shah. Shah, ki je že sodeloval tako s Kylie Minogue kot tudi s Sigalo, se v naglici ni imel časa spomniti česa boljšega, zato je Hrvyjev poletni hit balastno trendovsko skropucalo, ki vključuje fraze, vzorce, načine (tam-dam-daram ipd.), ki so ekspresno nakradeni s prve dosegljive radijske frekvence. Ker tudi za zgodbo, ki bo video, ni bilo kaj prida časa, se je Hrvy spomnil, si mislim, svojega najljubšega filma (Volk z Wall Streeta) in si začasno, ops, zavedno izposodil še nekaj malega od režiserja Martina Scorseseja. In zdaj naj bi bilo to vse skupaj nekaj dobrega. Pa ni. Razen, razen, razen zaključnega dialoga med Hrvyjem in njegovim novim delodajalcem – ta pa je zabaven in zato dober. 

Ocena: 2

JOHNNY MARR – Spirit Power and Soul 

Ah, Johnny, če bi bilo duha, moči in duše še vsaj malo več. Novi song legendarnega manchestrskega kitarskega virtuoza se po obetavnem začetku nemudoma razleze v nekaj prav nesrečno postanega. Ritem špona po modelu New Order, nekdanji član slovitih The Smiths nato zapoje nekaj, kar bi lahko izšlo tudi iz ljubiteljsko pojočih ust. Struktura songa, vključno s premalo izrazitim refrenom, je kot ena oblačnost, iz katere se na koncu ne pocedi nič. Medtem ko je videospot sploh butast, glede na izvirnost pa je ta povsem v deficitu. V glavnem, na vprašanje, kje je kaj Johnny Marr, lahko odgovorim. Johnny nekaj miga, a je vse skupaj bolj na silo, bolj tako-tako. 

Ocena: 2,5
 

THE ACADEMIC – Not Your Summer

Irski indie-pop romantiki so pred petimi leti doma veljali za novo izvozno uspešnico. V zadnjih letih se je marsikaj okrog pogosto tudi starošolsko rockovskega kvarteta, ki je do sedaj izdal en album (Tales From The Backseat, 2018), ohladilo. The Academic so po novem zapopadli bolj cool izhodišče. Not Your Summer se v primerjavi s presečno množico njihovih starejših komadov sliši kot nekaj sproščenega in za nameček še malo sarkastično zafrkantskega. Če bodo The Academic niz singlov ali izdajateljsko pot do svojega drugega velikega dela tlakovali z dovolj humorja, je pričakovati, da se bo glas o njih končno razširil čez ves kontinent. Še prej morda ne bi bilo odveč, če bi se glavni vokalist Craig Fitzgerald, zdaj že skoraj pri tridesetih, nekolikanj odvadil tako moteče najstniško cviliti. 

Ocena: 2,5