Ameriška pop senzacija na novem albumu ponuja obilo šepetanja v že znanem ključu

BILLIE EILISH – Happier Than Ever

Lepo se posluša. Drugi album razvpite ameriške najstniške pop senzacije je zanimiv, dovolj zanimiv. Zdaj 19-letna pevka in avtorica, ki je zaslovela s šepetajočim prepevanjem vselej dobro zasnovanih in sodobno zvočno izvedenih songov, ob vrnitvi pričakovano nima s čim posebej presenetiti. Teme, ki jih podaja v verzih, izhajajo iz njene plahe intime. Zdaj sta v to pomešana tudi občutenje slave ter posledično preganjanje zametkov anksioznosti, ki ji jo slava nalaga. Že z več grammyji nagrajena Billie Eilish poje celo o tem, da se kar dobro stara. Otvoritvena skladba je prav komad Getting Older, sicer eden boljših med šestnajstimi na albumu Happier Than Ever. Pevsko se Eilisheva od izida prvega albuma – to je bilo pred dvema letoma – kaj posebej niti ni imela časa razviti. So pa zato toliko pazljiveje ukrojene melodije, ki jih je Billie tudi tokrat zasnovala skupaj s svojim bratom Finneasom. My Future na eni strani povzema stalno kalifornijsko poletno svobodo po vzoru Lane Del Rey, hkrati pa se Eilisheva izjemno dobro znajde v dopadljivi, malodane jazzovski atonalisti, ki nastopi vsakič po refrenu. Prelestno počivalno se sliši tudi enota Your Power, čeprav ima ta poema povsem drugačen, opozorilni namen. A Billie Eilish tudi tega vokalno uspe preseči. To se zgodi v naslovni skladbi, ki ima gromek dramaturški lok, saj ta interpretko vodi od tihega akustičnega vzpona do veličastnega epskega večglasnega, skorajda wagnerjanskega vrhunca. Ta je čudovito oblikovan, saj izžareva tako pevkino moč, ki ji jo nudi priljubljenost, kot tudi ranljivost in naivnost, katerima se želi – tako kot vsi njeni vrstniki – čim prej postaviti v bran. Vpadljivo misteriozen se zdi tudi song OverHeated. Najboljši pa vseeno ostaja I Didn’t Change My Number. Nekam dolgočasna se zdita komada Lost Cause in Everybody Dies. Na albumu so kakopak tudi številne skladbe po vzoru že znanega singla Therefore I Am, torej take, v katerih je (elektronski) ritem izrazitejši, a se kaj dosti melodije nanj ne ujame. Lep primer take gradnje so NDA, Goldwing in še posebej Oxytocin. Slednja je v resnici odveč. Sproščujoča Billie Bossa Nova zagotovo ni taka. Novi album Billie Eilish ni razočaral. Njegov problem je v tem, da ne zmore navdušiti. 

Ocena: 3,5