Ambicije najresnejših domačih traperjev in lekcija emeritusa Emkeja

1. CAPITAL CREW – Ambicija

Čistaki zanetijo največ smeha. Kadar koli se spravim k poslušanju komadov ljubljanskega trap pogona Capital Crew, me dobra volja nemudoma prevzame. Tile mladinci ustvarjajo tako zelo prikupen absurdni gangsta teater, da se ne moreš načuditi. Že njihova resnobna poza in stoičen način rapanja ustvarjata hudo nalezljive hlape hudomušja. Poleg vsega tega pa še te prvovrstne besedne zmečkanine, za katere se zdi, da si jih člani kvarteta izmišljujejo sproti in jih iz rokavov stresajo z absolutno nič napora. Impozantno obrtništvo. Schayes med drugim vehementno pravi: “Takeam over celo industrijo,” N3 pa še pred njim: “Čutam te off, še preden začneš,” in podobno. Dopadljiv in zabaven pesniški napuh Capital Crew torej ni mogel izostati tudi na njihovem povratniškem singlu Ambicije. Pri tem posebej opozorim na prav tako pripovedno ovinkasto, pa vendar spektakularno prvo albumsko izdajo zasedbe z naslovom Past, ki ni starejša od devetih mesecev. Capital Crew so resnično nenadkriljivi domači šampioni bolanih slengovskih psevdometafor. Te pa so najboljši recept za salve krohota. Najsi o trapu kot o hiphop (pod)žanru marsikdo (še) nima izpiljenega mnenja, trdim, da stvari postajajo vse bolj namagnetene. Za vsak slučaj.

Ocena: 5

2. CHRIS BROWN ft. YOUNG THUG – City Girls

Uf, nevarne zgod(b)e. Ultravisokoproračunski spot je namenjen spominu na maja izdani skupni ali kolaborativni album dveh ekstremno priljubljenih ameriških soul pevcev in občasno tudi raperjev. Paketek z naslovom City Girls ima en velik problem ter eno možno veliko napako. Ker razvpiti Chris Brown ob pomoči svojega poblaznelo deloholičnega glasbeno-marketinškega moštva praktično vsake pol leta navrže sveženj novih songov, se mora kreativna utrujenost nekje že poznati. City Girls je v osnovi dokaj bleda melodična miniatura, ki si po veljavnih glasbeno-obratovalnih logikah nikakor ne zasluži tako veličastnega video odvoda. Tudi celotno delo Slime & B, ki je ponekod označeno le kot mikstejp ali vmesni album oziroma zbirka (nepozabljenih) posnetkov, nabranih po predalih, ni kaj prida. Njegov komercialni izplen je bil skromen. A po novem je važno to, da spretnost in koreografija tria burlesknih plesalk jemljeta sapo, da je enako odličen na odru tudi Brown sam, da je gangsterski L. A. v štiridesetih letih prejšnjega stoletja fenomenalno fotogeničen itd. Toda kje je Young Thug? Ta se iz statista v komaj relevantnega nosilca stranske zgodbe prebudi šele, ko je surovo revolveraštvo zaključeno. Tu vlogi obeh vpletenih pevskih zvezdnikov nista enakovredni. Da se le ne bo končalo tako kot pred osemnajstimi leti, ko sta se Jay-Z in R. Kelly lotila skupnega albuma (The Best of Both Worlds), bratska namera pa se je končala z grobo zamero in še kasneje na sodniji. No, morda pa Young Thug – pa saj je tudi videti tako – ni kaj posebej zamerljiv in militanten tip. 

Ocena: 4

3. EMKEJ – Hype

Kdo trezen in razmišljujoč se ne bi strinjal z Emkejem? Hype je direktna klofuta tistim glasbenikom oziroma raperjem, ki svoje vsebinsko plehke videospote, posnete po suhoparni šabloni za svoje še bolj tumpaste kvazirap pop ovčice – v resnici pa gre za sluzav hiphop, pogosto začinjen z dancehall in prikrito balkansko ritmiko – razglašajo za priljubljeno modo, kot hype. (Star) BMW na bencinski črpalki, cenena rožnata in modra luč v zanikrnih kafičih in ne posebej privlačne statistke, oblečene v brendirane ponaredke, so le njihovi najočitnejši atributi. Ob tem da imajo omenjeni glasbeni izvajalci svoja sidrišča v zadrugah na YouTubu, ki jih upravljajo na pol lažnivi producenti oziroma promotorji. Ti nepoučenim za plačilo priskrbijo na deset tisoče lažnih ogledov, pri čemer so te pogosto vratolomne številke takoj opazne. Vau, kak(i) uspeh! Realnost je seveda povsem drugačna. Špilov pač ni(maš)! Z naivnostjo in informacijsko nepismenostjo se krepi balonček, ki je odvečna sistemska motnja. Za higieno gre. A Emkej nauk spretno raztegne čez rob blogosfere in v osnovi ponovi obči smoter, da je neumno in delno tudi nevarno vztrajati v iluziji. V kontrahype spotu zato naš raperski prvak uizi nastopi v seštrikanih zoknah. 

Ocena: 5

4. TROKUT – Spinning Top 

Stil je fluiden, vse njihove skladbe pa ustvarjajo unikatno in zato še bolj navdušujočo prijetno atmosfero. Mestoma je izraz mladega in zelo obetavnega zagrebško-ljubljanskega kvarteta Trokut elektronsko podprt, nekaj utrinkov z njihovega izjemnega čisto svežega prvega albuma Shapeless pa vsebuje celo rokovske rife. Kompozicija Spinning Top je zaradi očarljivega pripovednega naboja upravičeno izbrana kot nosilna oziroma središčna. Proti namišljeni katarzi vzpenjajoča se romantična parada, ki ji poveljuje saksofon Jake Arha, malček spomni na paradigmo, ki so jo iz ECM-ovske zapuščine v zadnjem desetletju razvijali in naposled do velike priljubljenosti privedli GoGo Penguin, trio iz angleškega Manchestra. Sanjavosti in mistike ni nikoli preveč. 

Ocena: 5