Aleksandra Šuklar: Biti del tega šova je pravi rokenrol!

Aleksandra, prihajate iz glasbene družine, kakšna je bila, na kratko, vaša glasbena pot, o čem ste sanjali kot deklica?

Pri petih letih sem začela igrati violino. Moji starši so mi tako kot moji sestri ponudili glasbeno smer, s katero bi se lahko ukvarjala v življenju, a ni bilo nič obvezno. Potem sem pri enajstih odkrila tolkala, saj me je vedno močno navdihoval ritem in tovrstne zadeve.

Kakšen klic začuti človek, ko dojame, da violina, ki so vam jo sprva namenili, ni instrument, ki vas je izbral, temveč so to tolkala? Ker očitno niste nekdo, ki je že od malega tolkel po loncih in posodah, ali pač?

Res ni bil tovrsten tipičen začetek, haha. A sem ugotovila, da me ritem vedno bolj prevzema, ko ga zaslišim, kadar sem bila na kakšnih dogodkih s tolkali, da sem spoznala, da si to zares želim. Zato sem se odločila, da bom to izkusila, kako bo, ko bom igrala tudi sama. Violina mi ni bila posebej pri srcu. Tolkala so mi ponudila nekaj, kar ni nujno vezano na klasično glasbo, saj je bilo potem na voljo več možnosti, večja izbira instrumentov in tako naprej. Res je velika paleta nabora, ob kateri se počutim umetniško izpolnjeno, saj igram na različne skupine instrumentov. Da se torej lahko izrazim na različne načine, kadar je to smiselno.

Živite in delujete na Dunaju, kjer so pogoji in izzivi najbrž precej boljši in večji, kot bi bilo v Sloveniji?

Tam sem že skoraj dvanajst let in Dunaj mi je ponudil zelo široko izbiro možnosti. Veliko mesto pač ponuja veliko možnosti in izbire, hkrati pa je večja tudi konkurenca. Da najdeš tisto svoje v vsem obilju, ki ga ponuja, je tudi svojstven izziv, a mi je življenje na Dunaju ponudilo zagotovo zelo veliko, kar se tiče moje umetniške poti. Mislim, da sem tam dobila priložnosti, ki jih drugje verjetno ne bi imela mogla dobiti.

Dunaj ponuja na desetine koncertov vsak dan, vseh zvrsti, je torej svet v malem, zagotovo nekaj, kar je zelo vabljivo za glasbenika, ki si želi raznolikosti?

Sploh v času izobraževanja je zagotovo pomembno, da čim več teh zadev vidiš in slišiš v živo, da imaš možnost in priložnost biti del različnih zvrsti, kar sem seveda izkoristila. Od sodobne do klasične glasbe, crossover projektov, filmske in gledališke glasbe. Res sem imela bogato paleto in srečo, da sem bila del vseh teh projektov. Zares je enkratna priložnost za te stvari, ko živiš v velikem mestu.

Koliko časa že sodelujete z Zimmerjem in kako je prišlo do sodelovanja?

S Hansom Zimmerjem sodelujem od leta 2018, še vedno pa sem del orkestra Synchron Stage Vienna, ki dela glasbo za vodilne hollywoodske filmske produkcijske hiše. Tudi evropske. Ko so pred leti iskali nekoga, ki bi bil del projekta World of Hans Zimmer, je to potem postal prvi projekt, pri katerem sem sodelovala. Poslala sem jim ves svoj promo material, videoposnetke in biografijo, kar je on odobril. Sicer pa je on kurator tega projekta. Kasneje me je Zimmer osebno povabil, da bi bila del njegove zasedbe za šov Hans Zimmer Live, s katero zdaj prihajamo v Slovenijo.

In kako se človek počuti, ko spozna tako veličino, kakršna je Hans Zimmer?

Glede na to da je on res neverjeten umetnik in hkrati tako prizemljen, je res presenetljivo, saj je vsaka izkušnja z njim tako naravna, kreativna in navdihujoča. Lahko le rečem, da je bilo in še vedno je zelo navdihujoče sodelovati z njim.

Katere instrumente igrate v šovu, ki ga bomo 10. aprila videli in slišali v Stožicah?

Igram precej zadev od timpanov do malega multi-tolkalskega seta, v katerem so tom-tomi, bongi, darbuka, djembe, činele, veliki in mali boben. Tudi neko vrsto električnega ksilofona, ki je kot sintesajzer, s katerim se da modulirati najrazličnejše zvoke od naravnih do umetnih.

Se vam zdi, da ljudje čakajo, da slišijo zgolj velike uspešnice (Levji kralj in podobno) ali so pripravljeni prisluhniti koncertu kot celoti, kar je v času, ko je pozornost zmanjšana na trideset sekundne izseke na TikToku, pravzaprav redkost?

Dobro vprašanje. A zdi se mi, da smo v času po pandemiji vsi nekako lačni druženja, koncertov in dogodkov, vsaj dobila sem tak občutek. Neverjetno pri glasbi Hansa Zimmerja pa je, da lahko s svojo glasbo ustvari, to je zdaj že njegov tretji šov, vsakič nekaj novega. Hkrati pa še vedno ustvarja novo filmsko glasbo in kreira dobro dinamiko med tem, kar že poznamo in novim materialom. Moje dozdajšnje izkušnje kažejo, da je nad tem izredno navdušeno tudi občinstvo.

Pri sebi ločujete na primer izvajanje klasične glasbe, improvizacij ali v tem primeru filmske glasbe. Obstajajo predalčki ali vse prihaja iz vašega srca, iz duše, ki je prepojena z glasbo?

Zagotovo vse prihaja iz moje glasbene osnove, a gre za popolnoma drugačno izkušnjo, če igraš pred deset tisoč ljudmi filmsko glasbo ali pa nek klasičen koncert v bolj intimnem vzdušju. Ta paleta, ki jo lahko izkusiš, je zares vznemirljiva. Ko si del tega šova, se ti zdi kot pravi rokenrol!

Ima človek čas in sposobnost vse to občutiti, glede na to da ste profesionalci in da morate opraviti svoje delo?

Igranja ne jemljem kot delo, ker to jemljem kot del sebe. Nikoli se ne počutim tako, da bi lahko rekla, da delam. To resnično ljubim in je to lahko samo bonus.

Torej je vsak nastop za vas novo doživetje in ni še en dan v službi v orkestru, kjer je vse predvideno in naštudirano?

Ne glede na vse je to po mojem mnenju prepleteno z veliko užitka, navdušenja, kreativnosti in navdiha.

Najbrž že na vajah začutite kemijo, ki se lahko zgodi ali pa tudi ne. Se vam zdi to pomembno, vendarle ste profesionalni glasbeniki, ki obvladate svoj posel do potankosti?

Mislim, da je res enkratno, da imamo super kemijo s celotnim bendom. Da nekaj takega izkusiš, je neprecenljivo in tudi da se hkrati tudi odlično razumeš s temi ljudmi izven odra. Kar se zagotovo prenaša tudi na oder. Torej imamo krasno korespondenco eden z drugim, kar nas motivira, da to ljudem prikažemo tudi na velikih odrih.

Kot pravite, je drugače igrati pred tisoč ali deset tisoč ljudmi, kaj pa pred domačo slovensko publiko, čeprav je Slovenija samo ena od držav, ki ji lahko rečete dom, kajne?

Res je (smeh). Mislim, da bo to zame in za vse zares posebna izkušnja, saj je enkratno, da lahko tak spektakel predstavim tudi v državi, kjer sem odraščala pred domačim občinstvom. Prišlo bo veliko znancev in prijateljev in sem zato nekako vznemirjena glede tega koncerta v Sloveniji.

Kateri vam je najljubši film, v katerem je glasba Hansa Zimmerja?

Imam jih kar nekaj, ki so mi všeč, od Izvora (Inception), Medzvezdja (Insterstellar), Levjega kralja do Rusha in drugih.

Kaj vam je osebno najboljši del samega šova – ta ni zgolj zvočen, temveč tudi vizualen – ki bo predstavil najboljše trenutke iz hollywoodskih filmov z njegovo glasbo?

Težko se je odločiti, kaj je najboljše, saj ima celoten šov od začetka do konca svoj lok in prepletenost. Gre za veliko zasedbo, okoli dvajset v samem bendu, še nekaj v orkestru, celotna ekipa pa šteje krepko preko sto ljudi. Gre za veliko produkcijo. Potrebnih je bilo okoli petnajst mesecev, da smo sestavili celoten program in aranžmaje, k čemur je bilo potrebno izvesti tudi nekaj mesecev vaj.

Imate kakšno sporočilo za vse, ki bodo prišli na koncert v Stožice?

Poudariti velja predvsem, da bo Hans Zimmer osebno glavni akter tega spektakla. Čaka vas glasbena mešanica iz vsem dobro poznanih filmov in tudi iz novejših filmov, v katerih je zares fenomenalna glasba. Vsak nima možnosti doživeti česa takega, torej če ste ljubitelj filmske glasbe ali tudi ne, če želite pokukati v glasbeno-filmski svet, pridite in si privoščite nekaj enkratno posebnega, saj vas čaka skoraj triurna poslastica!