AC/DC na Dunaju: več kot pol stoletja hard rocka!

AC/DC obstajajo od leta 1973, kar pomeni, da so na sceni več kot pol stoletja, njihove rock mašine pa niso mogle ugonobiti niti bolezni niti tragične smrti niti starost niti demenca. Od tega, da so izgubili prvega pevca Bona Scotta, ki je z zasedbo posnel šest albumov v šestih letih in pustil velikanski pečat v skupinini zgodovini ter peklensko uspešnico Highway to Hell, do njegove uspešne zamenjave, britanskega pevca Briana Johnsona, ki se je skupini pridružil leta 1980. Skupina se ni ustavila in je že čez slabega pol leta izdala album Back in Black, ki je bil velik uspeh in nova stopnička v njihovi karieri.

Predskupina Pretty Reckless je bila tokratno ogrevanje za veliki rock dogodek konec junija v avstrijski prestolnici. Pevko Taylor Momsen najbrž kdo pozna iz serije Opravljivka izpred poldrugega desetletja, zaigrala pa je tudi v Grinchu ob boku Jimma Carreyja, a je že vrsto let prava rokerica, ki se obenem lahko pohvali, da je v 15 letih v ZDA imela sedem singlov na vrhu rock lestvic, kar je svojevrstni rekord, čeprav ji je drugod večinoma usojena vloga predskupine, kot je bilo tudi tokrat. Da je Taylor iz pravega testa, je pokazala z rokersko držo, napadalni vokalo in veliko seksi poziranja v slabo uro dolgem nastopu.

A že nekaj minut pred napovedano rock eksplozijo ob 20.30 smo lahko na velikih zaslonih gledali lično animacijo, kako se rdeči kadilak pelje na koncert in se ustavi ter zapelje na stadion Ernst Happel, kar so lepo priredili (kar najbrž storijo za vsako prizorišče) neslutenem udaru navdušenja prisotnega občinstva v brk.

Na odru so se pojavili v rdečo šolsko uniformo oblečeni kitarist Angus Young, ki si je prenehal barvati lase in je tako spomnil na božička. Za svojih krepkih 69 let je še vedno zelo uren in še bolj spreten, ko se s prsti igra s svojo rdečo "gibsonko". Johnson seveda ni pozabil svoje tradicionalne čepice, pokojnega Malcolma je na ritem kitari pred desetletjem zamenjal nečak Stevie Young, za trdno ritem oporo pa sta poskrbela trenutna turnejska glasbenika, basist Chris Chaney in bobnar Matt Laug.

Večer so pričeli s pesmijo If You Want Blood (You've Got It), ko je bil še krepko dan, nato pa takoj udarili z Back in Black, skladbo, ki je takoj nastavila primerno navdušujoče ozračje za veličasten večer trdega rocka. Demon Fire je pesem z njihovega zadnjega, 17. albuma, Power Up iz leta 2020, po katerem se imenuje tudi tovrstna turneja. "Dober večer, Dunaj. Lepo je biti spet tukaj. Nadaljevali bomo tam, kjer smo zadnjič končali. Pripravite se na zabavo z rokenrolom!" je zbrani avditorij pozdravil pevec, ki mu je treba priznati, da se je dobro spravil nazaj v formo po zdravstvenih težavah s sluhom pred leti, pa tudi glas mu še vedno služi, kolikor mu njegovih krepkih 76 let to še vedno dopušča.

Zasedba tako postreže z največjimi hiti, na primer Thunderstruck, Hells Bells (ko se na oder spusti velik stiliziran AC/DC zvon), pa vse do starejših adutov, kot sta Dirty Deeds Done Dirt Cheap ali High Voltage. Vmes so navrgli še Stiff Upper Lip, Shoot to Thrill, Sin City in Rock'N'Roll Train, pa je bila rock zabava popolna. Njihova hard rock mašina še vedno dobro melje, vse skupaj pa so pospremili tudi z vrhunskimi animacijami na odrskih zaslonih, ki poskrbijo še za dodatne vizualne bombončke ob že sicer zelo krepkem zvočnem udaru kitarskega rocka, ki ga dirigira Angusova kitara, ki je tudi "trademark" celotne zasedbe in tega šova.

Kako se da razgreto vzdušje še stopnjevati, so pokazali proti koncu uradnega dela, ko so nanizali You Shook Me All Night Long, ko je celo v parterju zažarela rdeča bakla, peklenski megahit Highway to Hell, ki ga je pospremila odrska pirotehnika in ognjene animacije, pri seksi Whole Lotta Rosie pa se tokrat Rosie ni napihnila (kot pri prejšnjih turnejah), temveč smo jo lahko spremljali v digitalni obliki. Po zaključni pesmi Let There Be Rock, pa je Angus poskrbel za maratonsko solažo, ko je v skoraj 15 minutah pokazal, koliko rock energije in duše premore skoraj 70-letnik. Odigral jo je na podaljšanem mostičku v parter, zaključil pa na tleh hidravlično dvignjenega podija, ko so topovi za veliki finale izstrelili še konfete.

Debeli dve uri dolg spektakel so zaključili še z dodatkom, ko so "vžgali" še klasično-eksplozivni favorit T.N.T. ter nato tradicionalno zaključili s skladbo For Those About to Rock (We Salute You), ki so jo pospremile oglušujoče salve iz šestih topovskih cevi. Večer je bil tako primerno bombastično zaključen, sploh za tiste, ki so skupino na koncertu slišali prvič, vsi ostali pa s(m)o se lahko prepričali, kako prepričljivi so lahko stari rokerski mački in koliko energije se še vedno pretaka po njihovih žilah in v srcih.