Janez Bončina Benč, letnik 1948, je zagotovo legenda jugoslovanske in slovenske rock scene. Z zasedbami Helioni, Srce in Mladi levi je v v šestdesetih zasadil korenine slovenskemu pop rocku, z elitnimi jugoslovanskimi glasbeniki pa leta 1975 osnoval skupino September. V zasedbi so združili tako rock kot jazz, odmevali pa so tudi v mednarodnem prostru in bili ambasadorji jugoslovanskega rocka v tujini. Gostovali so od Sovjetske zveze, Nemčije, Belgije, Italije, pa do Kube, Francije in ZDA.
Benčina je vsekakor človek, ki zna pripraviti spodoben sprehod skozi čas. Dejstvo je, da me je pot "prekrižalo" veliko izrednih glasbenikov, s katerimi je sodeloval, se proprijateljil in pravi, da bo to trajalo "vse do smrti in naprej". Na oder je tako povabil bend Karamela, v katerem so Zlati klun, Jadran Ogrin, Goran Velikonja in Marjan Malikovič. Potem pa še Janija Modra, Primoža Grašiča, za ritem sekcijo sta skrbela bobnar Žiga Kožar in Jani Hace na baskitari. Mladi Nejc Škofic je navdušil na klaviaturah, legendarni Tihomir Pop Asanovič pa na orglah Hammond. Za saksofon je poprijel prekaljeni Tadej Tomšič, manjkal pa ni niti Braco Doblekar, izreden glasbenik, vokalist, zaščitni znak glasov skupin September, Srce, The Generals, kdo pa se ga spomni tudi iz Hazardov.
Pogled na "stare rockerske mačke" je pravzaprav impresiven. Četudi na zunaj morda bolj ali manj umirjeni gospodje v jeseni svojih življenj, se na odru vsi po vrsti znajo preleviti v prave rock zverine in dobesedno "padejo not". Njihovi izrazi na obrazih pa so v zadovoljnih krčih ali pač blaženih smehljajih daleč od "metuzalemskih dinozavrov", za kakršne bi jih lahko označile moderne hipsterske generacije, ki jim je pri srcu povsem drugačna godba. A vseeno so se prav mlajši obrazi med občinstvom z odkritim navdušenjem in prav nič vzvišenim ponosom z veseljem prepustili zvokom, ki so jih z veliko vneme producirali prekaljeni možje na odru. Kar po slišanih improvizacijah in očitni kvaliteti sploh ni bilo čudno.
Benč za svoja leta ostaja v izredni formi, na odru pije samo še vodo in radler, deluje pa vitalno in mladostno. Njegov glas in svojevrstna karizma ostajata nedotaknjeni, leta pa mu prav tako niso pretirano škodila, saj je še vedno vulkan energije. "Energije se ne da naučiti, v sebi imaš ali pa nimaš ta klic divjine. Nimam občutka ali sem star tisoč let ali deset, zgolj poslušam srce, dušo, opazujem ljudi, izmenjujem energije z njimi. Ljudje bi si morali vzeti več časa zase, za bližnje in prijatelje, se več družiti in ne le hiteti," nam je zaupal.
Večer rock in rolanja se je zaključil s presenečenjem, saj je na oder stopil sam Aki Rahimovski, pevec Parnega valjka, ki je zapel z Benčem in tako izrazil čast in spoštovanje kolegu ob njegovem jubileju, hkrati pa pokazal, da mu zdravje spet služi do te mere, da lahko nastopa na odru. Eno pa je gotovo, če bo Benč nadaljeval v takem slogu kot do zdaj, ga bomo zagotovo poslušali tudi pri osemdesetih. Droge so tako izpuhtele, seks je primeren letom, ostalo pa je preklemano veliko rokenrola. In v to s(m)o se lahko prepričali vsi navzoči, ki s(m)o Benča poslušali in pospremili ob tokratnem jubilejnem koncertu.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.