50 Cent v Zagrebu ali rap spektakel pred 20 tisoč ljudmi

V Zagrebu se je tokrat zgodilo nekaj, kar je v Sloveniji praktično nemogoče, saj si je težko predstavljati, da bi se pri nas na kupu zbralo okoli 20 tisoč ljudi, ki bi prišli na rap oz. hip-hop koncert dveh svetovnih zvezdnikov. Hrvaška ima zagotovo večjo kritično maso poslušalcev teh dveh zvrsti, medtem ko pri nas ostajajo koncerti zgolj na klubski ravni, spomnimo se le nekaterih koncertov v preteklosti, kot sta bila (slabo obiskana) Public Enemy ali 50 Cent v Hali Tivoli ali pa manjše zadeve kot npr. Onyx v Kinu Šiška in podobno.

A tokrat je hrvaško občinstvo, med katerimi s(m)o bili tudi številni iz Slovenije, očitno vse skupaj vzelo zelo zares, saj so v zadnjem tednu pred koncertom dali v prodajo še dodatne vstopnice, ker jih je praktično zmanjkalo. Vsi so namreč želeli priti in biti zraven, ko bo njihovo veličastno Areno Zagreb zavzel raper, igralec in poslovnež Curtis James Jackson III, ki ga vsi poznamo pod imenom 50 Cent. Njegova zgodovina priča o tem, da je v svojih dvajsetih letih preprodajal drogo in skušal uspeti kot raper ter leta 2000 kanil izdati svoj prvenec Power of the Dollar, a je bil istega leta žrtev streljanja, ko ga je zadelo devet krogel. Napad je čudežno preživel in bil še bolj odločen, da uspe. Leta 2003 je izdal mixtape Guess Who's Back, ki je prišel v roke Eminemu, ki je s 50 Centom podpisal pogodbo pri svoji založbi Shady Records, producentsko pa ga je vzel v roke še Dr. Dre in nastal je album Get Rich or Die Tryin', ki je postal mejnik v rap svetu. Prodali so ga v več kot 12 milijonih izvodov, 50 Centu pa je prinesel svetovno slavo. Vse ostalo pa je zgodovina.

Turneja The Final Lap Tour se je začela julija letos v Salt Lake Cityju, po 50 razprodanih koncertih v ZDA pa se karavana zdaj nadaljuje po Evropi, Zagreb pa je bil od 40 napovedanih koncertov edini nastop v naši regiji. S turnejo 50 Cent obeležuje tudi 20-letnico svojega najuspešnejšega albuma, že omenjenega prvenca Get Rich or Die Tryin', ki je eden najbolje prodajanih hip hop albumov v zgodovini. Da so se za tokratni vrhunski avdio-vizualni spektakel zares potrudili, pa smo se lahko prepričali pred dvorano, kjer se je bilo možno čuditi velikosti produkcije, saj smo lahko našteli okoli petnajst avtobusov za glasbenike in ekipo, menda skupaj okoli dvesto ljudi, ter okoli dvajset velikih tovornjakov vlačilcev za opremo in produkcijo skoraj štiriurnega šova, ki je sledil.

Arena se je lepo polnila, in čeprav se je na trenutke zazdelo, kot da gre za "veliki kongres gaserjev in limk", se je tekom samega koncerta pokazalo, da je rap in hip-hop občinstvo pravzaprav zelo kultivirano, "nezateženo" in da si, ko je treba, pošteno privošči in si da duška, kar posledično ustvari huronsko pozitivno vzdušje, kot se za tovrstni dogodek tudi spodobi. Okoli 20.30 je tako na oder najprej prišel DJ, ki je malce potipal temperaturo in rekel, "kdor je tukaj za 50 Centa in Busto Rhymesa, naj dvigne roke", seveda se je takoj vsul val navdušenja, sam pa je spustil nekaj popularnih pesmi, ki so primerno ogrele vedno bolj naelektreno ozračje v dvorani. Po petnajstih minutah je nato na oder prišla seksi stevardesa, ki nas je povabila, naj se pripravimo na "seksi vožnjo", dokler ni odra zavzel prvi izvajalec, R&B pevec Jeremih, ki je leta 2009 uspel s singlom Birthday Sex, s 50 Centom pa posnel celo duet Down on Me. Jeremih je s kolegom zapel nekaj svojih pesmi, še najbolj pa sta temperaturo dvignili dve seksi plesalki, ki sta ju razveselili, ko sta jima zaplesali v naročju t. i. "lapdance".

Kakih četrt čez 21. uro je prišel za nekatere že prvi vrhunec večera, ko je oder zavzel 51-letni Trevor George Smith Jr., oče šestih otrok, sicer pa svetu poznan kot Busta Rhymes, nekoč tudi član zasedbe Leaders of the New School in rap kolektiva Flipmode Squad. "Je Hrvaška pripravljena na Busta Rhymesa?" je zadonelo po dvorani. "Prihaja največji, najboljši, najbolj poreden raper iz Brooklyna v New Yorku ... Hrvaškaaaa!" Koncert je pričel z venčkom pesmi, remiksom Ante Up, ko je sodeloval z zasedbo M.O.P., Turn it up, Put Your Hands Where My Eyes Can See in Fire It Up.

"Kaj to vidim? Vstanite in skačite, sedeli boste lahko doma v svoji j**eni hiši," se je pridušal raper, ki je navdušil s svojim hitrobesednim "old school" rapanjem ter za povrhu ni pozabil omeniti "ekscesno veliko število čudovitih hrvaških deklet, ki so prišla na koncert". Seksi vižo I know What You Want, ki jo je v originalu rapal v duetu z Mariah Carey, je tako namenil prav vsem tem "čudovitim dekletom v dvorani", a ker je bil odziv v dvorani preveč medel, je pesem prekinili in dame pozval, da morajo peti glasneje, "tako naglas, da jih bodo slišali angeli v nebesih in jim odgovorili".

"Če se počutite kot zmagovalci, potem je**no kričite," je pozval raper, dokler dvorana ni družno zapela ob pesmi We're The Champions legendarnih Queenov, dvorano pa so razsvetlile svetilke mobilnih telefonov. Za češnjo na vrhu torte njegovega nastopa pa je potem prišlo do vsesplošnega poskakovanja ob eni njegovih velikih uspešnic Break Ya Neck. Rhymes je pokazal vrhunsko tričetrturno lekcijo rapa stare šole, ki je naletela na odličen odziv celotne dvorane, kar je vzdušje samo stopnjevalo do glavne točke večera.

Nanjo pa je bilo treba še malce počakati, saj so se spet prižgale luči v dvorani, da so lahko pripravili vse potrebno na odru, ljudje pa so se vmes končno razvrstili po tribunah ter si priskrbeli okrepčila v obliki tekočin in koruznih prigrizkov. A po dobre pol ure so se po šestminutni zamudi od napovedane ure zaslišali že prvi žvižgi nestrpnosti tistih, katerih potrpljenje je, očitno, viselo še na zadnjih nitkah. A že po slabih desetih minutah simbolične zamude je bilo čakanja konec.

Zaslišala se je policijska sirena in helikopterski zvoki "geto ptic", po dvorani pa so zagorele lučke na mobilnikih vseh tistih, ki jih ne znajo ugasniti, ko fotografirajo ali snemajo. Na velikanskih ekranih smo ugledali silhuete 50 Centa, na sredini pa osvetljeni kvader, ki se je nato odprl, iz njega pa je stopil zvezdnik večera – 50 Cent. Veličastni prihod so pospremile animacije strel na velikanskih ekranih, raperja pa sta ob eksplozivni uvodni viži I'm On Some Shit spremljala kolega iz G-Unit, Tony Yayo in Lloyd Banks. Sledila je What Up Gangsta, ko se je oder spremenil v zaporniške kletke s švigajočimi lučmi levo in desno. 50 Cent je prišel v črni opravi, s sivim jopičem v kačjem vzorcu ter dvema masivnima zlatima ogrlicami z diamanti ter obeskoma v obliki križa.

Marsikdo je prepoznal pesem Hate it or Love it, s projekcijami opečnatih zgradb, 50 Cent je skladbo napisal za kolega The Game, dokler se slednji ni z njim skregal in so ga vrgli tudi iz G-Unita. Pri priredbi pesmi Magic Stick (Lil' Kim) je oder zavzelo sedem seksi plesalk v pomanjkljivo oblečenih fetiš opravah, ki so poskrbele za vroče plesne gibe, vsem trem glavnim akterjem pa namenile tudi obvezni "lapdance". 50 Cent se je preoblekel v črno usnjeno trenerko z belimi črtami, nakit pa je nadomestila diamantna verižica z obeskom 50, vse v slogu pesmi Hustler's Ambition.

How We Do je še ena pesem s prvega albuma The Game, ki so jo popestrili breakdancerke in breakdancerji, P.I.M.P. pa je postregel z novim vizualnim odrskim biserčkom, ko smo ugledali nekakšno barvno trdnjavo s projekcijami, ki se je pomaknila v podaljšani oder, kamor se je potem bližje občinstvu v parterju pomaknil trio raperjev. Favorit je brez dvoma tudi Candy Shop, ki se je prelil v Disco Inferno, oder in naše čute pa je, naslovu primerno, ogrela tudi pirotehnika. "Tukaj sem bil že pred leti, sem vedel, da bo spet dobro, vedel sem," je navdušeno izjavil raper, ki je na Hrvaškem gostoval že konec leta 2007, ko je nastopil v Domu sportova. Prav takrat je njegovo ekipo ujel tudi znani hrvaški novinar, ki je, če se kdo spomni, poskrbel za viralno javljanje iz zakulisja koncerta.

Pri skladbi Window Shopper smo na ekranih uzrli zlat nakit, zlato v vseh oblikah, sledila pa je še 21 Questions, pri kateri je v originalu gostoval tudi pokojni Nate Dogg. Po krajšem premoru smo lahko v popolni temi zaslišali orientalske zvoke, ko je seksi ples zaplesala ena od plesalk, nato pa je 50 s kolegoma prišel v rdeči opravi, izvedli pa so pesem A Little Bit, zaslišali pa smo tudi zvoke New York, New York legendarnega Sinatre, kar je najavilo pesem Big Rich Town. Izvedel je tudi pesem The Woo pokojnega kolega Pop Smoka, uspešnica Ayo Technology, izpod prstov producenta Timbalanda, pa je bila pesem s tretjega albuma Curtis, ki sta jo v izvirniku izvedla skupaj z Justinom Timberlakom.

Jeremih je potem znova prišel na oder, da sta družno izvedla duet Down On Me, nato pa je mlajši kolega ob klavirju zapel še Birthday Sex, medtem ko je seksi plesalka navdušila z vročim plesom. Po skladbah Baby by Me, Many Men (Wish Death) in I'm The Man, pa smo lahko zaslišali "beate" njegovega največjega hita, ki je kajpak In Da Club, pesem, ki jo je produciral Dr. Dre in še zdaj velja za njegovo največjo uspešnico, kar je bil tudi uradni konec koncerta.

Potem je prišel na oder Tony Yayo in začel dvorano spodbujati v navijaškem slogu, da se je hipoma zazdelo, kot da smo na kakšni nogometni tekmi, 50 Cent pa se je na oder vrnil s pesmijo Hate Bein' Sober, priredbo Chiefa Keefa, kar je nadaljeval s Patiently Waiting ter priredbo Fabolousove Cuffin Season. Po Major Distribution smo bili priče še enemu velikemu hitu Wanksta, ki pa ga je, podobno kot leta 2010 v Ljubljani, skrajšal na zgolj nekaj verzov. Sledila je še peterica pesmi, vseh pa smo na koncu našteli kar 34.

Priznati je treba, da smo tako razkošnemu in dodelanemu rap koncertu priče le malokdaj. 50 Cent se je potrudil v vseh pogledih, njegova velikanska produkcija pa je, poleg glasbenih, poskrbela tudi za vizualne sladkorčke, pa naj gre za projekcije, pirotehniko, konfete ali pa za seksi plesalke in plesalce, ki so predstavljali velik del šova in so pomembna dodana vrednost.Prepričal je celo petčlanski živi bend s kitaristom (izvedel je celo dve solaži), basistom, bobnarjem in klaviaturistoma, da njegovih preoblek, razkošnega nakita in pravega "OG gangsta" sloga sploh ne gre omenjati. Vrhunska predstava se je končala nekaj čez polnoč in je trajala skoraj štiri ure. Razen nekaj lepotnih napakic, ko sta stranska pokončna ekrana tekom koncerta nekajkrat za več sekund nerodno "zmrznila" ali včasih prav neznosno krajšanje pesmi, ni nič moglo skaziti vrhunsko dodelanega šova in dobrega vtisa koncerta, ki se ga bo okoli 20 tisoč hip-hoperskih duš, prisotnih v dvorani, zagotovo spominjalo z nasmeškom in prijetnimi občutki pri srcu.