Začetki zasedbe Sarcasm segajo v leto 1987, ko so se tisto poletje trije mladeniči iz Škofje Loke in okolice odločili, da metala ne bodo le poslušali, temveč tudi igrali. V zasedbi se tako znajdejo Sandi Dolinar na baskitari, Aleš Blaznik na kitari in Matjaž Kacin na bobnih, celo poletje pa so posvetili vajam v zaklonišču škofjeloškega gasilskega doma na Trati. Jeseni istega leta so imel tudi prvič nastop. Kmalu je prišel čas za lastne pesmi, saj so začutili, da se jim preigravanje priredb ni zdelo dovolj izzivalno. Četudi brez spodobnih glasbenih izkušenj ali glasbenih šol, sta njihova glasbeni zanos in talent iz dneva v dan bolj napredovala, začele pa so nastajati prve skladbe v instrumentalni različici.
Maja leta 1988 se jim je pridružil pevec Osim Čehič, bolj poznan pod vzdevkom Pačo, zato so pesmi dobile besedila in nastali sta Fate in The Krueger Story. Nekaj let prej so posneli kultni film Mora v ulici Brestov v katerem se pojavi lik Freddyja Kruegerja, ki je imel dokaj velik vpliv na skupino. The Krueger Story govori prav o tem Freddyju, njegovo glavo pa lahko opazite tudi na naslovnici albuma Crematory, nam je o pesmi zaupal Blaznik.
Kmalu se je bend odločil posneti prve demo posnetke, ki so jih posneli v studiu Boruta Činča (poznanem po zasedbi Buldožer), ki je bil eno vidnejših stičišč za trše glasbene zvrsti. Za nas je bilo to nekaj novega. Studijskih izkušenj ni imel nihče, snemalo se je na magnetni trak, kar ni dovoljevalo popravljanja in editiranja. Bili smo dokaj dobro uigrani, tako da večjih težav pri snemanju ni bilo, je o prvem snemanju povedal kitarist.
Posneli so pesmi Fate, The Krueger Story in Run Away. Posnetke so pozitivno recenzirali v vseh takratnih jugoslovanskih tiskanih medijih, ki so pisali o metal sceni. Polni dodatnega zagona za nadaljevanje dela so se namenili kreniti proti svojem cilju, in sicer samostojni plošči oz. kaseti.
Medtem so prostor za vaje preselili v zaklonišče OŠ Cvetka Golarja v Škofji Loki, v tem času pa je nastala tudi maskota in logotip izpod prstov zdaj že pokojnega Roberta Kupljenika. Podobo so uporabili na prvih plakatih za koncerte in v tistem obdobju tudi na popularnih priponkah, ki so krasile jeans in usnjene jakne privržencev metala. S koncerti pa je prišla tudi potreba po live kitaristu, zato so poleti 1988 v svoje vrste sprejeli Matjaža Hudobivnika, do konca leta pa z njim odigrali okoli dvajset koncertov.
V zelo uspešnem letu 1989 so imeli možnost koncertirati kot predskupina z legendarnimi Mötörhead v Hali Tivoli, posnetek njihovega koncerta v ljubljanskem klubu K4 so predvajali tudi na televiziji, na koncert v Besnici pri Kranju pa so jih prišli poslušati člani nemških thrash legend Destruction. Zasedba je sicer vroče pripravljala material za prvenec, saj so nastale skladbe Thrash Tonight, Crematory, Love at first Sight, ki so jih medtem že dodobra preizkusili v živo na koncertih. Prva pesem s plošče, Road Warriors, je nastala zgolj nekaj dni pred snemanjem. Po dobri izkušnji s snemanjem demo posnetkov se je bend vrnil v studio Boruta Činča, ki je ploščo tudi produciral, z željo, da bi plošča imela thrash metal zvok, pa so skupaj orali ledino nekje na meji s speed metalom. Posneli so dvanajst pesmi. Eno pesem, Divja kri, smo posneli v slovenščini in nekako ni sodila v kontekst albuma. Obenem smo morali tudi gledati na dolžino A in B strani kasete, ki naj bi bile približno enako dolgi in ne predolgi. Zato smo od dvanajstih izbrali osem najboljših pesmi, je razložil Blaznik.
Zasedba je hkrati imela interes, da bi se zanjo zanimala tudi kakšna tuja založba, kar bi lahko pomenilo prodor skupine v tujino. Potekali so razgovori s takrat vodilno nemško založbo Noise, a žal niso obrodili želenih sadov. Za celostno podobo albuma je spet poskrbel Kupljenik, ki je dal končno podobo tudi logotipu in maskoti Kruegerju hkrati pa je oblikoval tudi naslovnico, majico, priponke in plakate. Crematory je izšel leta 1989 v samozaložbi v dokaj veliki nakladi (tri tisoč izvodov), a je kljub temu kaseta danes prava redkost. Prvenec ima kultni status in je bil do danes v različnih formatih petkrat ponatisnjen pri različnih založbah, na štirih celinah. Od vsega skupaj pa razen dobre promocije nismo kaj dosti imeli, se je ob 'milijonskem' vprašanju namuznil kitarist.
V treh in pol desetletjih metala je zasedba poleg številnih koncertov doma in v tujini izdala sedem studijskih albumov, in sicer Crematory (1989), Igra narave (2002), Divja kri (2003), Revolt (2006), Something To Believe In (2011), Thrash (2014) in Pot v raj (2020). V toku delovanja skupine se je zamenjalo kar nekaj članov, v trenutno postavi pa zasedbo sestavljajo Aleš Blaznik (kitara, vokal), Klemen Renko (kitara, vokal), Vito Stričevič (baskitara) in Matevž Blaznik, ki je letos na bobnih nadomestil dolgoletnega člana Aleša Korošca.
Skupina je ob 35-letnici v domači Škofji Loki pripravila poseben koncert, ki bo 10. decembra v lokalnem klubu Pri rdeči ostrigi, kjer bosta oder ogrevali zasedbi Metalsteel in Moshead. Seznam pesmi smo sestavili iz skladb z vseh sedmih albumov, da bodo obiskovalci lahko imeli pregled čez celotno obdobje ustvarjanja zasedbe. Če nam bo uspelo, bo kakšno skladbo zaigrala tudi zasedba, ki je delovala v 80. letih, je pred velikim dogodkom napovedal Blaznik.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.