30 let sanj, 15 let dogovarjanj in končno – zmaga!

"Glasba je časovni stroj, ki nas vrača v lepe trenutke, z njo se zaljubimo, ljubimo, nazdravljamo, vozimo, z njo pojemo in z njo plešemo, skozi njen ritem se prešteva ritem naših življenj," so misli, ob katerih se ni težko strinjati z zasedbo Hamo & Tribute 2 Love, ki si je tokrat z ekipo zadala nalogo, da osvoji "najbolj seksi" prizorišče v Sloveniji, ljubljanske Križanke.

Poletno sončen in topel dan se je začel prelamljati v večer, ko so Plečnikovo dvorišče začeli polniti njegovi oboževalci in predvsem oboževalke, ki so prišle po dozo "lubezni", ki jim jo lahko podelijo samo Matevž Šalehar in njegovi kolegi, Buco, Peter, Uroš in Denis. Kot se za vsak resen bend spodobi, imajo tudi Hamo in druščina spodoben "merch" oz. kup izdelkov, s katerimi razveseljujejo najbolj zveste privržence in predvsem privrženke, pri katerih je največji hit prav majica z napisom "lubezen". Tokrat je bila glavna atrakcija unikatna serija vinilnih albumov 22, ki so bili na voljo v omejeni nakladi le 122 kosov. Pri tem Hamu pomaga njegova srčna izbranka Tara Zupančič.

"Glede na to, da sem pri tem projektu sodelovala precej aktivno, sem vesela, da je končno prišel dan ljubezni, da se bo vsa ta 'lubezen', ki se je nabirala vsaj pol leta, pokazala danes na odru. Hamo se je tudi sam angažiral pri ploščah, da je vsaka po svoje unikatna, menim, da so se fantje nasploh zelo potrudili. Verjetno bom malce jokala od sreče, saj se me te zadeve precej dotaknejo, hkrati pa sem ponosna, saj vem, koliko se za te zadeve trudi, saj predstavlja njegovo življenje," je pred začetkom koncerta razmišljala Tara.

Zagotovo je Hamu nekoliko poskočilo srce, ko je na oder pred njimi stopila mlada in perspektivna blues soul zasedba Masharik, v kateri so zbrani Maša Bogataj na vokalu in kitari, Luka Zemljič na klaviaturah, Bojan Marinko na bobnih ter Jaka Pogačar na baskitari. Kajti to je pomenilo, da bodo zvezde večera na odru v manj kot uri, mladi upi, pa so pokazali, da velja nanje v bodoče še precej resno računati.

Nekaj po 21. uri pa so v slogu pravih zvezd v dimu megle in zatemnjenih luči prišli Hamo, ki so se mu pridružili Peter, Uroš, Denis in Buco, prva pa je bila na vrsti pesem Temni svet, z nove plošče. Sveže pesmi so na spreten način prepletli s starejšimi favoriti, kar je dalo koncertu primerno ravnovesje ter hkrati nekaj tistih sprotnih malih vrhuncev, ki so pripeljali do končne ekstaze in sprostitve.

"Hvala, Križanke, super ste!" je po nekaj pesmih vsega, kar se dogaja okoli njega, iz ust "butnilo" Hamu, ki je okoli tri tisoč zbranih duš, ki so srkale z odra podarjeno "lubezen", pripravil tudi do skandiranja "Pero! Pero! Pero!" in seveda "Bucooo!!!". Peter Dekleva je z nekaj izjemnimi solažami pokazal, da trdno ostaja na prestolu najboljših slovenskih kitaristov, četudi se je na trenutke zazdelo, da je na povsem svojem odru oz. koncertu. V trenutku rockerske ekstaze je Hamu namenil že tradicionalen poljub, saj nihče ni pričakoval od njega nič več in nič manj.

Eden bolj razigranih trenutkov večera je bil, ko je Hamo med skladbo Rožice, zapel "zalublen sem v Križanke", tako, da mu nihče ni zameril, ko je za hip pozabil besedilo naslednje pesmi, Zato, ker je mraz. Pri pesmi Greva še mal dlje se je bendu za solažo pridružila odlična Maša Bogataj na kitari, koncert pa se je preko pesmi Povej ej, Dejva bit čist bliz in Sončen dan prevesil v drugo polovico.

"30 let sem sanjal o tem, 15 let smo se dogovarjali, dons pa smo tle," je za citat večera poskrbel Hamo, ki je priznal tudi, da "so ponižni, da je toliko ljudi prišlo v Križanke", ki so bile lepo zapolnjene, četudi ne povsem razprodane. V Pusti mi prižgano luč se je moral Buco "spopasti" z ritmičnim vzorcem (loopom), ki ga pesem postavlja ob bok njegovemu izvrstnemu bobnanju.

Preko Prve vrste, Pol, Gospa minister in Srce ne more več so se sprehodili do sklepnega dela koncerta, ki je bil hkrati zaključni "šus", dodatek s pesmima Telo in Ona gre pa pravzaprav bolj otožno spokojen kot kaj drugega. Celo do te mere, da se je zjokalo nebo, vsi prisotni pa s(m)o ostali na suhem, pri čemer se je preizkus nove strehe Križank izkazal za več kot uspešnega. Težava je nastopila kvečjemu po koncertu, ko je večina ugotovila, da nima dežnika ...

Veliki finale je pripadel njihovemu primorskemu prijatelju Rudiju Bučarju, ki je na oder seveda priskakljal bos, s Hamom pa sta družno, v himnični harmoniji z večino občinstva, zapela skoraj ponarodelo Dolgo nisva pila. Skupini so je na samem koncu na odru pridružila tudi celotna ekipa, ki je dolge mesece ustvarjala ta dogodek, Hamo pa ni skoparil s poljubi "lubezni". Da je bil večer praktično popoln, nam je, dežnim kapljam navkljub, zaupal tudi sam.

"Že ko sem popoldan prišel, so mi šle dlake pokonci. Pol leta je bila zadeva v zraku, tri mesece se ti zdi, da bo vse okej, preden greš na oder, pa ti srce kar lepo razbija. Mislim, da nam je vse skupaj dobro uspelo, od začetka do konca. Vsak se je kaj zmotil, kar nam je skrajšalo ego, potem pa je šlo gladko do konca. Ljudje so poznali tudi pesmi, ki so uradno izšle danes, kar je res 'uau'. Malce moram prespati, precej sem evforičen in hripav, glede na to, da se ulilo, pa bo 'after' še toliko boljši," nam je po uspešnem večeru zaupal Hamo.