10 let Trainstation SubArta: Stičišče subkultur, lokalno in širše

"18. 6. 2011 se je začela zgodba Trainstationa. Takrat Squat, danes SubArt. Iz 42 metrov dolge lesene barake, polne najrazličnejših smeti, smo v desetih letih ustvarili kulturno umetniški center. V ponos nam je, da smo na sceni že toliko časa," so zapisali predstavniki edinega pravega zastopnika klubske kulture v Kranju.  

Trainstation SubArt je v desetletju delovanja poskrbel za alter-kulturno-podzemno delovanje v Kranju, kjer so svoje stičišče našli mladi kreativci, glasbeniki, skejterji, grafitarji in še marsikdo drug. Poleg koncertnih dogodkov namreč SubArt ponuja drugi dom mladim generacijam drugače mislečih  umetnikov in kreativcev, odvijajo se različne delavnice, izdaja se revija Scena in še in še.

Po težkih začetkih in stalni negotovosti je Kranj pred desetimi leti izgubil stari bazen, kjer je deloval t. i. Izbruhnov kulturni bazen, zaradi česar je bilo nekaj časa klubsko mrtvilo. Nato je z delom nadaljevala ekipa okoli Darčija Kruševca, ki je sprva naletela na gluha ušesa pri občinskih veljakih. Odločili so se zasesti staro poslopje pri kranjski železniški postaji, kjer je bilo prej skladišče olja, en del pa je bila včasih tudi trgovinica oz. diskont. Lastništvo in namembnost nista bila urejena, saj je vse skupaj spadalo pod "javno dobro", kar je v fazi urejanja še dandanes. "V poslopje smo potem naselili vsebino za javno dobro," v filmčku o 10-letnici kluba v smehu pove Darči.  

SubArt je bil vedno delo entuziastov, ki so bili zadovoljni z malim, a vedno z dušo in srcem pri stvari. Težko je pozabiti koncert Demolition Group iz Brežic, ki so prišli klub podpret že na samem začetku, a je hišno ozvočenje zdržalo samo do kake polovice koncerta. Preostalega je skupina odigrala zgolj na svoje monitorske zvočnike, a je bil to vseeno eden boljših, markantnejših, koncertov, ki smo jim lahko bili priča v tistem letu. Začetki so bili tako nadaljevanka "skvotanja", ko so mladi na svojo pest začeli delati tisto, kar jih veseli, in sicer alternativne klubske koncerte.

Vseeno pa ni šlo vse gladko, saj so prišle prijave o hrupu, kraje agregatov, odklopi elektrike, inšpekcije in podobno. Svoj dom so tako sčasoma tukaj dobili tudi mladi entuziastični skejterji, ki imajo svojo "mini rampo", kar so delali večinoma vse na svojo pest, z minimalnimi stroški, a veliko volje. Treba je bilo dodatno izolirati poslopje, kar so uredili po svoje, a hkrati po zgledu drugih evropskih klubov naredili za skupine spodoben "backstage", spalnico in kopalnico za gostujoče glasbenike, za povrhu pa še studio, prostor za vaje in umetniški atelje.

Zagotovo je Trainstation SubArt pomembno stičišče subkultur na Gorenjskem, kjer se dogajajo najbolj svojevrstni dogodki, saj jih ženeta gola želja in strast do glasbe oz. tovrstne kulture. Zadnje čase je klubu naklonjena tudi MO Kranj, čeprav ni bilo vedno tako, dokler nista posredovala Samo Košnik in Nada Bogataj. Nekatere zadeve so se uredile, pa tudi namembnost prostora naj bi bila po velikih naporih, mrtvih točkah in dolgotrajnih kolobocijah zdaj (upajmo, da kmalu) vendarle rešena. Vodjo kluba smo ob tej priložnosti povabili na klepet.

Čestitke za deset let delovanja. Malo ljudi ve, da Trainstation SubArt niso zgolj koncerti, temveč so tam našli svoj prostor tudi umetniki, skejterji in še kup drugih navdušencev, kajne?

Darči Kruševac: Hvala lepa. Trenutno prostore uporablja za svoje potrebe okoli sto ljudi. Od Društva kranjskih rolkarjev, pa do prostora za vaje, kjer vadi okoli deset skupin, v studiu se vsako leto snemajo demo posnetki in vsaj dva do trije glasbeni albumi. Glasbeni program pa ustvarjamo s kakimi petimi do desetimi organizatorji iz naše občine. Društvo goji tudi nekaj pridobitvenih dejavnosti, od glasbene produkcije do izposoje kombijev za turneje, pa do tiskanja majic in podobno.

Kaj se ti zdi največji uspeh v teh desetih letih? Meni je recimo ostal v spominu koncert Demolition Group, ko je odpovedalo ozvočenje, pa so vseeno odigrali do konca in je bil eden najzanimivejših koncertov kdaj koli ...

Darči: Bilo je veliko vzponov in padcev. Začeli smo z ničle in se počasi postavili gor. Seveda s pomočjo vseh, ki so tukaj pustili svojo dobro voljo in entuziazem, kot tudi bendov, ki so tu nastopili. Drži, da sprva nismo bili ravno tehnično najbolje opremljeni, danes pa lahko po "riderju" zadovoljimo marsikatero tujo zasedbo.

Kako ste sestavili program za 10. obletnico SubArta?

Darči: Okoli šest do sedem organizatorjev je sestavilo poletni program. Med nastopajočimi velja omeniti Koala Voice (7. julij), Matter (10. julij), Ali En/Recycleman Greatest Hits (28. julij) in Flirrt (31. julij). Program imamo narejen do septembra. Ob sredah imamo nastope znanih in neznanih obrazov domače alter scene, ob četrtkih teraso bar z eventom break n' bassa, hip-hopa, pa do duba in reggaeja. Ob petkih nam DJ Veztax prireja techno večere in partyje, a kajpak samo do polnoči, ob sobotah pa imamo večinoma metalsko in pankersko "žaganje".  

Do nedavnega so veljala stroga pravila za dogodke v notranjih prostorih, vaši koncerti so zdaj na zunanjem prizorišču?

Darči: Ja, en človek na deset kvadratov, kar je bilo neizvedljivo. Nam je v redu, da lahko delamo koncerte zunaj, saj je precej drugače kot znotraj in tudi več prostora. Od 5. julija je spet dovoljeno delati dogodke tudi v notranjem prostoru, a samo do polnoči. A poleti raje delamo dogodke zunaj, kjer imamo okoli tristo kvadratov, namenjenih občinstvu. Obisk je zadovoljiv, ljudje pridejo, imamo se lepo, pa še koktajle imamo, haha.

Kakšen prispevek, faktor pri vsej zgodbi je bil najbolj znani kranjski hipi, žal že pokojni Slavko Manfreda?

Darči: Slavko je bil še v času Bazena kot nekakšna maskota, zelo rad je reklamiral sam prostor. Najraje pa je spoznaval nove goste, vedno je sprejemal bende in jim povedal celotno zgodbo. Bil je kot nekakšen turistični vodič. Hkrati pa je bil prvi, ko smo odprli prostor, po svojih močeh je pomagal, ko smo postavljali šank in večino zadev, ki smo jih urejali. Ker je živel v prikolici, je dostikrat pozimi spal kar pri nas, se pravi, je bil to tudi njegov drugi dom. Zato smo tudi prišli na idejo, da imamo vsako leto, odkar je umrl, koncert v njegov spomin. Bil je ikona Kranja, za katero se spodobi, da se je ne pozabi. Da gre zadeva naprej iz generacije v generacijo. Navsezadnje je bil edini še živeči hip v Kranju, hkrati pa je tako tudi živel in razmišljal.  

Kaj si za SubArt želiš za naprej, kakšni so načrti?

Darči: Želim si, da uredimo legalizacijo, čim prej, kot je treba, da nam pustijo, da delamo še naprej in da se konča korona. Obiskujte nas še naprej, lepo je, da nas podpirate na tak ali drugačen način. Kam nas bo to pripeljalo, pa bomo videli sproti (smeh).