ZVEZDE PLEŠEJO: Pred finalno oddajo je spregovorila Sanja Modrič

Približuje se finalna oddaja najbolj gledanega plesnega šova letošnje pomladi Zvezde plešejo. Tokrat smo spregovorili z našo novinarko in voditeljico Sanjo Modrič o njenih plesnih izkušnjah. Zaupala nam je nekatere osebne vtise in priznala, da v šovu ni bilo vedno lahko – bilo pa je vsekakor vredno. To nedeljo bodo vsi plesalci še zadnjič zaplesali skupaj. ''Ljudje, ki smo si bili pred nekaj meseci bolj ali manj še popolni neznanci, ali pa smo se poznali le s televizijskih zaslonov, bomo to nedeljo še zadnjič zaplesali skupaj. Povezala nas je izjemna izkušnja, ki je nikoli ne bom pozabila,'' je povedala Sanja, več pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Uresničitev otroških sanj

"Če si nekaj močno želiš, se bo to uresničilo", so besede, ki si jih že leta in leta ponavljam. In v njih verjamem. No, vsaj večino časa. Ples je vsekakor bil moja velika želja v otroštvu. Ne kateri koli ples, želela sem si trenirati standardne in latinsko-ameriške plese. Plesalke so bile zame najelegantejše ženske, pa še vse tiste obleke ... Ampak zaradi finančne situacije v družini to ni bilo možno, ples je bil že takrat in je ostal do danes precej drag šport. Zato je bilo povabilo v oddajo Zvezde plešejo zame zares uresničitev otroških sanj. Nisem takoj privolila, plesati pred vso Slovenijo, sem prepričana? A želja do plesa je pretehtala. Takšna priložnost se ponudi enkrat v življenju.

Učenje vsega novega in zmeda v glavi

Priznam, nisem bila pripravljena na tisto, kar me je čakalo. Najprej pozabite na to, da boste migali po svoje in improvizirali. Ples je šport, zagotovo, zelo zahteven šport. Ne vem, če si predstavljate, koliko truda je vsak od nas 'zvezd', torej amaterjev, vložil v to oddajo. V enem tednu se moraš naučiti nekaj, česar prej vsaj večina od nas v življenju ni nikoli počela. Od svojega telesa zahtevaš nekaj popolnoma novega. Nikoli ne bom pozabila najinega cha cha cha-ja. Prisežem, da mi je še v torek moj soplesalec Miha Vodičar, sicer eden najboljših slovenskih plesalcev, na silo odpiral boke. Razlagal o osmicah, ki jih morajo ti omenjeni boki početi in o nogah, ki morajo biti iztegnjene. Se zgražal, ko sem stopila na pete, namesto da bi stala zgolj na prstih. Menda ob tem plesalce boli srce – si predstavljam, da ga je v tednih, ki jih je preživel z mano, kar nekajkrat zabolelo. O zmedi v moji glavi, ko se pomešajo vse nove informacije, raje ne bi govorila. Ob vsem tem pa se je treba iz tedna v teden naučiti še koreografijo in jo odplesati pred vso Slovenijo. Ampak smo plesali in vsako nedeljo sem bila ponosna na vsakogar od nas – da nihče ni pozabil korakov.

Ponedeljki so bili najtežji

Najtežji so bili ponedeljki. Kar naenkrat moraš pozabiti, kaj si delal ves prejšnji teden. Običajno te čaka ples, ki je popolno nasprotje tistega, za katerega si porabil ure in ure treningov.

Glava je polna nedeljskih vtisov. Vesel si, da si preživel še en teden, po drugi strani si žalosten zaradi tistega para, ki se je poslovil. Kajti navežeš se na vse te ljudi, ki so naenkrat del tvojega življenja in ker ti v nekem trenutku sodelovanje v oddaji postane izjemno pomembno. Ne zaradi zmage, vsaj pri meni nikoli ni šlo za uvrstitev. Želela sem se samo naučiti še več, samo še ta ples, pa samo še ta ples ... Odplesala sem jih osem in ko sva izpadla iz oddaje, je bila moja prva misel "ampak angleškega valčka se še nisem naučila". 

Za konec se je simpatična voditeljica zahvalila tudi vsem gledalcem in oboževalcem: ''Hvala, ker ste z nami preživljali svoje nedelje.''