
O dokumentarnem filmu Jezik enakopravnosti
Samo (42) je najboljši gluhi športnik vseh časov. Bil je pravi šampion, osvojil je šest olimpijskih medalj, danes pa za minimalno plačo pomiva posodo in dostavlja hrano. Medtem ko se Samo s svojo usodo nikakor ne more sprijazniti in poskuša postati to, kar si je od nekdaj želel – asistent učitelja športne vzgoje – se Špela (15) pripravlja na novo življenjsko obdobje. Vstop v srednjo šolo je zanjo velika prelomnica, ovita v številne negotovosti, predvsem tega, ali bo pri pouku sploh imela tolmača ali bo prepuščena sama svoji tišini. In tu je Meri, prijetna gospa v začetku osemdesetih, ki je kot sedemletna deklica iskala svoj izgubljeni sluh s kričanjem na travniku. Vse življenje je posvetila razvoju in priznanju znakovnega jezika, ki je na pragu izumrtja. Meri, Špela in Samo so trije izmed približno 1500 gluhih Slovencev, ki se vsak na svoj način borijo, da se to ne bi zgodilo.

Pod režijo filma se je podpisal Marko Kumer – Murč, ki so ga kljub temu, da je med pripravami na snemanje izvedel veliko o problemih gluhih, med samim snemanjem vseeno pretresle njihove zgodbe: "Včasih se mi je življenjska situacija, v kateri so naši glavni protagonisti, zdela precej žalostna in brezizhodna. Na primer takrat, ko so Špeli (tudi) na srednji šoli zavrnili spremstvo tolmača za celoten čas pouka. To me je močno vznemirilo, saj v praksi pomeni, da bo pouku težje sledila kot njeni sošolci, temu primeren bo tudi njen splošni učni (ne)uspeh. Večina od nas si ne more predstavljati, kakšna frustracija je biti v izolaciji gluhote."
Obeta se sprememba ustave, ki naj bi Samu, Meri in Špeli ter drugim gluhim povrnila dostojanstvo in jim omogočila praktične spremembe, ki so tako zelo nujne, da je od njih odvisna njihova prihodnost in eksistenca. A režiser pri tem opozarja: "Poleg spremembe zakonodaje je potrebna sprememba kulture izključevanja in predvsem veliko empatije na vseh ravneh. Velikopotezne spremembe najbrž ne bodo več pomagale Samu, najuspešnejšemu gluhemu športniku vseh časov, da bi rešil svoje osebnostne in socialne stiske, ki ga potiskajo na rob družbe samo zato, ker je gluh. Prav tako se birokrati vztrajno upirajo ideji, da gluhi otroci potrebujejo polnopravno vključenost v izobraževalni proces, za kar se je vsa leta borila tudi danes upokojena Meri, ki čustveno spremlja tovrstno stopicljanje na mestu. Za to je film Jezik enakopravnosti zrcalo družbe in povabilo, da se Slovenci končno odločno odločimo postaviti na stran šibkejših, tistih, ki si s svojim glasom ne morejo izboriti enakih možnosti, kot jih ima večina nas."
Scenarij za film je zasnovala Tina Grošelj, ki je kot novinarka vstopila v mnoge domove gluhih in spoznala številne zgodbe, ki so jo pretresle, ganile, pa tudi razkrile žalostno realnost vsakdana gluhih. Z glavnimi protagonisti filma goji prav poseben odnos, saj vse pozna že vrsto let. Športnika Sama je spremljala kot majhna deklica, ko se je vračal z medaljami s tekmovanj. Meri jo je poučevala znakovni jezik in takrat sta stkali odnos, ki traja še danes. Špeli sledi od leta 2015 kot novinarka. Spremljala jo je v šoli, ko je bila vključena v prvi pilotni projekt pri nas, dobila je namreč tolmačko (za omejen čas) v redni šoli.
"Ker gluhi veljajo za najslabše izobražene med invalidi, je pomembno, da se zagotovi tolmačenje vsem gluhim v izobraževalnem procesu. S tem jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vpis znakovnega jezika v ustavo bo tako prinesel izboljšave pri izobraževanju – zagotoviti je treba stalno prisotnost tolmača v razredu, kjer je gluh otrok. Nenazadnje pa se mora vsak gluh otrok v času šolanja tudi učiti o svojem jeziku, torej imeti na voljo predmet znakovni jezik. Enako kot se slišeči otroci učijo svojega maternega jezika. Trenutno je evidentiranih zgolj 16.000 kretenj, kar je približno toliko, kot znaša besedni zaklad slišečega otroka na razredni stopnji osnovne šole," je dejala scenaristka filma Jezik enakopravnosti, ki si ga lahko ogledate na VOYO.

KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.