V Portorožu podelili vesne najboljšim slovenskim filmskim ustvarjalcem

Zmagovalni film festivala je Odrešitev za začetnike, ki je poleg glavne nagrade, vesne za najboljši celovečerni film, prejel tudi vesno za najboljši scenarij (Sonja Prosenc), vesno za najboljšo glavno žensko (Katarina Stegnar), glavno moško (Marko Mandić) in stransko žensko vlogo (Mila Bezjak), vesno za najboljšo izvirno glasbo (Boris Benko in Primož Hladnik) in vesno za najboljšo scenografijo (Tajana Čanić Stanković).

Hanna Slak je prejela vesno za najboljšo režijo za film Niti besede, ki je odnesel tudi vesno za najboljšo masko (Tina Lasič Andrejević) in najboljšo manjšinsko koprodukcijo. 

Prejemnik vesne za najboljši film po izboru občinstva je Praslovan v režiji Slobodana Maksimovića s povprečno oceno 4,91. Ta je po filmu priznal, da je bil pred prvo projekcijo pred slovenskim občinstvom nervozen, potem pa je bil le še zelo ganjen. "Film je politično nekorekten, kar pomeni da je sočen," je za našo ekipo povedal Zoran Predin in dodal: "Režiser Slobodan Maksimović je bil krojač, jaz pa blago in to dobro blago."

Vesno za najboljšo stransko moško vlogo je prejel Krešimir Mikić za vlogo v filmu Čao Bela, vesno za najboljši zvok pa Boštjan Kačičnik za film Nekoč v Posočju.

Vesna za najboljšo fotografijo je šla v roke Davida Hofmanna, vesna za najboljšo kostumografijo pa v roke Katarine Šavs – obe za film Igrišča ne damo! režiserja Klemna Dvornika, ki je prejel tudi vesno za posebne dosežke. Posebno omembo pri nagradi za posebne dosežke je dobil še film Ali je bilo kaj avantgardnega? (r. Matevž Jerman in Jurij Meden), posebno omembo pri nagradi za najboljšo fotografijo pa Gregor Božič za film Mož, ki ni mogel molčati.

Vesno za najboljšo montažo je prejel Uroš Maksimović za film Cent'anni, ki je dobil tudi vesno za posebne dosežke in nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI.

Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film je V mojih sanjah rase vsako noč drevo v režiji Vida Hajnška. V tej kategoriji sta dobila posebni omembi še dva filma: Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna v režiji Maje Weiss in Nekoč v Posočju v režiji Eme Kugler.

Najboljši animirani film je Tri tičice v režiji Zarje Menart, posebno omembo v kategoriji animiranega filma pa je prejel še film Maček med vrati v režiji Ane Čigon. Najboljše eksperimentalno AV delo (eksperimentalni film) je Vel Vet Vel_festivalski film (r. Miha Možina), posebna omemba v tej kategoriji pa je šla filmu Prihodnost ... je točno takšna, kot ste si jo zamislili (r. Sara Bezovšek).

Vesna za najboljši kratki igrani film ni bila podeljena, prav tako tudi ne vesna za najboljši študijski film, je pa v tej kategoriji 6 filmov prejelo posebne omembe: Onkraj obraza (r. Anja Resman), (Ne)srečen dan (r. Karin Likar), Okno (r. Nel Jeraj Sedej), Vmesnik (r. Špela Koščak), Grobo tkane niti (r. Iza Mlakar) in Po tem (r. David Champaigne).

Žirija Art kino mreže Slovenije (AKMS) je nagradila film Kino Volta v režiji Martina Turka.

Obiskovalcem pa se je v spomin vtisnila tudi projekcija filma Tartinijev ključ režiserja Vincija Voguea Anžlovarja, ki se že nekaj časa bori z degenerativno boleznijo živčevja, a se je kljub oslabelosti udeležil predstavitve filma na 27. Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

27. festivala slovenskega filma so se udeležili tudi mladi ustvarjalci

"Najbolj so me presenetili študijski kratki filmi, se mi zdi, da so bili zelo obetavni. Pokazali so, da se tudi z manjšimi finančnimi sredstvi ali celo brez njih da narediti izdelek," nam je povedala ena od študentk na AGRFT-ju, ki je dodala še, da je v času festivala srečala veliko mladih ljudi, kar dokazuje, da še znajo obiskovati takšne dogodke in se trend premika v pravo smer, a obenem prizna, da je računalnik še vedno stalni spremljevalec te generacije. "Čim več takšnih dogodkov in bo še več ljudi prihajalo," je še pristavila, kot mlada umetnica pa je izpostavila, da je za dober film ključen dober scenarij, pomembna pa je tudi igra.

"Prihajajo družabne generacije, ki so željne druženja, dobrih filmov in novih poznanstev," pa nove generacije opisuje igralec Jurij Drevenšek, ki izpostavlja, da se dobre vsebine vedno gledajo, žanr pa ob tem ni pomemben. Tudi on izpostavi, da je pomembna dobra igra in dobra zgodba, da gledalec ostane zbran in tudi buden ob filmu, ki ga gleda.