V Londonu se bodo poklonili kultnemu Kubricku

Poleg razstave v londonskem Muzeju oblikovanja se bodo, po pisanju spletnega portala, legendarnemu režiserju Stanleyju Kubricku aprila in maja prihodnje leto posvetili še na londonskem filmskem festivalu BFI, njegove filme bodo predvajali na televiziji BBC, posvetili pa se mu bodo tudi na radiu BBC.

Nekdanji kreativni direktor BBC in Kubrickov prijatelj Alan Yentob, ki je veliko pripomogel k temu, da bo razstava na ogled v Londonu, je v prihodnjem letu napovedano dogajanje opisal kot "Stanleyjev festival".

Pomemben podpornik razstave je po pisanju spletnega portala tudi Kubrickov svak in izvršni producent mnogih njegovih filmov Jan Harlan. S Kubrickom je začel sodelovati leta 1969 pri njegovem nerealiziranem filmu Napoleon. Kubricka je po Harlonovih besedah pri Napoleonu navdušilo predvsem, da je bil moderen lik. "Karizmatičen, neizmerno uspešen, skrajno nadut in nespameten. Uničil je samega sebe in nikogar ni mogel okriviti za to. Inteligenca, nadarjenost in karizma niso garancija za uspeh. Za Kubricka je bila to aktualna tema, ne lekcija iz zgodovine," je povedal.

Na razstavi bodo na ogled rekviziti, kostumi, filmi in scenariji. Med drugim bo pripovedovala tudi o Kubrickovem sodelovanju z oblikovalci, kot so Hardy Amies, Eliot Noyes, Ken Adam in Saul Bass. Slednji je Kubricku predstavil kar 300 verzij plakata za film Izžarevanje, preden je bil ta zadovoljen.

Kot je še povedal Harlan, je bil Kubrick izjemno zahteven, še posebej do sebe. Številne stvari v njegovih filmih pa so se zgodile tudi po naključju. Ko je denimo razmišljal o glasbi za film Odiseja 2001, mu je predvajal Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa; glasba je postala ena najbolj slavnih v zgodovini filmske glasbe.

Yentob pa je povedal, da Kubrick ni bil megalomanski. "Imel je zmožnost, da destilira kaos, da se izmota iz njega, da je zastavljal vprašanje in vedno se je bil željan učiti," je še povedal.

Kubrick (1928–1999) se je rodil v New Yorku. V mladih letih je bil izvrsten šahist. Kariero je začel kot fotograf pri reviji Look, nato je snemal kratke in dokumentarne filme. Kot režiser je svoj prvi celovečerni film Strah in poželenje predstavil leta 1953, uveljavil pa se je s filmom Steze slave.

Bil je ustvarjalec, znan po perfekcionizmu, skrbno vodeni kameri in nepristranskem, pogosto tudi ironičnem in pesimističnem pogledu na svet. Med njegovimi vidnejšimi filmi so še Lolita, Dr, Strangelove, Peklenska pomaranča in Full Metal Jacket.