Uteleša jo niz likov, ki se pogovarjajo s svojim seksualnim alter egom, vedno ogromnim in predimenzioniranim, ljubkovalno poimenovanim z anglosaškim vzdevkom Prick: Prick v samokolnici in na motorju, božična in kraljevska različica ter drugi, ki tvorijo zelo osebni moški bestiarij Federica Fellinija, piše na spletni strani muzeja.
Zbirka risb za film z Donaldom Sutherlandom v vlogi neomajnega seksualnega osvajalca je opremljena z napisi v angleščini, kot da je Fellini načrtoval mednarodno razstavo, ki se ni nikoli zgodila. Risbe, ki jih je Fellini podaril svojemu prijatelju in sodelavcu Toninu Guerri, so zdaj v rokah v Riminiju rojenega podjetnika in zbiratelja umetnin Massimiliana Benedettija, ki je povedal, da so se mu vedno zdele izjemne "zaradi preprostosti linij in ironije idej".
"Menim, da bo razstava ljudem omogočila, da v celoti razumejo, kako sodobna je bila njegova vizija erotike," je dodal.
Fellini (1920-1993), rojen v Riminiju, se je sprva v Firencah posvečal risanju. S filmom se je prvič srečal, ko se je leta 1946 skupaj s še petimi avtorji podpisal pod scenarij filma Roberta Rossellinija Paisa. Debitiral je leta 1950 s filmom Varietejske luči, že leta 1953 pa je bil za film Postopači nagrajen na beneškem filmskem festivalu.
V zgodnejših delih je zaznati socialno kritičnost neorealizma, pozneje pa je v filme vključeval osebno perspektivo, polno avtobiografskih in psihoanalitičnih vložkov, ki jo je predstavljal z nadrealistično filmsko govorico. Za svoja dela je prejel vrsto nagrad, poleg nagrad na festivalih v Cannesu in Benetkah tudi štiri oskarje za tujejezični film in nekaj mesecev pred smrtjo leta 1993 še oskarja za življenjsko delo.
V letu 2020 so v Italiji s številnimi dogodki obeležili 100. obletnico njegovega rojstva.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.