Na znamenitem filmskem festivalu v Cannesu je slavila tudi Slovenija. Na 77. ediciji je slovenska manjšinska koprodukcija s filmom Mož, ki ni mogel molčati prejela zlato palmo v kategoriji kratki film. Govorili smo z direktorjem fotografije Gregorjem Božičem, ki je filmu že pred projekcijo napovedal "dolgo in uspešno festivalsko pot".
Čestitke ob uspehu. Filmski festival v Cannesu velja za enega najprestižnejših – kaj nagrada s takšnega dogodka pomeni za filmskega ustvarjalca?
Verjetno gre trenutno za najpomembnejšo filmsko nagrado na svetu. Vsaj za tiste, ki ne sledijo zgolj ameriškemu filmu, je Cannes že kar nekaj desetletij glavna "Meka". Nagrada prinese s seboj veliko prepoznavnost in izpostavljenost – film si bo zdaj ogledalo veliko število ljudi po celem svetu. Več od tega bi si filmski ustvarjalci težko želeli.
Ste jo pričakovali? Kakšna je bila reakcija ob razglasitvi?
Zelo težko je pričakovati kaj takega, kot je zlata palma. Na festival je bilo prijavljenih pribl. 4500 kratkih filmov, od tega so v glavni tekmovalni program sprejeli 11 filmov. Vsi so bili na svoj način kvalitetni in verjetno bi ob kakšni drugi žiriji palmo lahko prejel tudi kateri od drugih filmov. Že uvrstitev v tekmovalni program je bila neverjeten uspeh, ki se nam Slovencem še nikoli ni posrečil, Hrvatom pa zgolj enkrat (odkar imamo samostojni državi). Reakcija je bila seveda nora, to je težko opisati z besedami.
Že pred razglasitvijo ste filmu napovedali "dolgo in uspešno festivalsko pot". Kakšne so želje za prihodnost? Si kakšnega festivala/nagrade še posebej želite?
Menim, da je z zlato palmo film dosegel nek absolutni vrhunec. Zaradi tega bo veliko potoval in bo prikazan po celem svetu. Odkupljen je za več televizij in že povabljen na večino festivalov kratkega filma, ki ne zahtevajo svetovne premiere. Zanimanje za film je sedaj seveda ogromno. Mimo tega pa mislim, da producenti ciljajo na nagrado oskar za najboljši kratki film.
Film nosi pomembno sporočilo, ki je še kako aktualno tudi danes. Zakaj si ga morajo gledalci ogledati?
Sam ne verjamem preveč v "sporočilnost" filmov, bolj v emocije, ki jih le-ti pričarajo. In temu filmu očitno uspe v zelo kratkem času iz gledalcev izvabiti zelo intenzivno emocijo. Vsak pa naj si sam ustvari sliko, kaj ta emocija pravzaprav pripoveduje o družbi, v kateri živimo.
O filmu
Film Mož, ki ni mogel molčati je nastal po resničnih dogodkih. Leto dogajanje je 1993 v Bosni in Hercegovini. Potniški vlak se ustavi, napadle so ga srbske paravojaške sile. Ko se vojaki spravijo na nedolžne civiliste, se jim le eden od 500 potnikov upa zoperstaviti. Plačal bo z življenjem.
Možu, ki ni mogel molčati, je bilo v resničnem življenju ime Tomislav Buzov, bil je doma iz hrvaškega Kaštela in je bil upokojeni oficir JLA. Živel je v Beogradu, od koder se je odpravil na obisk k sinu, ki je bil v vojski in ga je skrbelo zanj. Vlak je zaustavila skupina vojakov iz četniškega odreda Maščevalci, ki jih je vodil zloglasni Milan Lukić. Na vlaku so iskali muslimane. Buzov je vstal in zavpil: "Ljudje, kaj delate, ali v tej državi ne obstajajo zakoni?" Tistega dne so vojaki pobili 19 muslimanov in Hrvata, so v sporočilu za javnost zapisali pri Slovenskem filmskem centru (SFC).
Iz Slovenije je sodelovala produkcijska hiša Studio Virc. Kot je povedal producent Boštjan Virc, je zgodba, ki jo prinaša film, izjemno pomembna tudi za današnji čas, saj pripoveduje o moralni dilemi velike večine ljudi, ki zaradi strahu gledajo stran. "Festival v Cannesu je največji in najpomembnejši svetovni filmski festival, njegov glavni tekmovalni program pa sveti gral in ambicija vsakega filmarja," je dodal.
V glavni vlogi nastopa hrvaški zvezdnik Goran Bogdan, v filmu so zaigrali še Alexis Manenti, Dragan Mićanović, Silvio Mumelaš, Lara Nekić, Priska Ugrina, Dušan Gojić, Mijo Pavelko, Martin Kuhar, Jakov Zovko in Robert Ugrina.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.