Uroš Slak o novi oddaji: Zdi se mi pomembno, da sem z vprašanji direkten

Uroš, na POP TV prihaja tvoja nova oddaja Ena na Ena. Mi malo poveš, kakšna oddaja je to?

Gre za oddajo, s katero bomo poskušali v ta medijski prostor – tako kot smo to vedno počeli (s Trenji in s 24UR Zvečer) – prinesti nekaj novega, in sicer drugačne pogovore. Zdi se mi, da sem po vseh teh letih dozorel za pogovore "ena na ena", in to z ljudmi različnih profilov – od športnika in politika do nune. Morda kdo poreče: kaj ima kakšna nuna pametnega za povedati? Vsi se spomnimo Vide Žabot. Vsa Slovenija je norela za njo. Imamo različne profile ljudi, ki jih Slovenci niti ne poznajo, pa so izjemno uspešni, tudi na svetovnem nivoju. Veliko ljudi ima veliko zanimivih pogledov, o katerih jih nihče ne sprašuje. Določenih ljudi o politiki ali o tem, kam naj bi šla slovenska družba, kako živimo, kam naj bi šli, sploh ne sprašujemo. Pri tej idej gre torej za to, da ljudi, ki prihajajo denimo iz sveta športa, sprašuješ o tem, kako vidijo Boruta Pahorja, Janeza Janšo, in protestnike, ker o njihovih razmišljanjih ne vemo veliko. Ob tem pa bomo lahko med intervjujem, spletli zgodbo o uspehu in njihovem življenju, o tem, kako živijo, kaj si želijo. Na ta način človeka razgališ in razumeš, zakaj počne določene stvari, zakaj tako govori in zakaj se tako obnaša. Gre torej za nek nov pogled, malo drugačen pogovor z ljudmi.

Se pravi, videli bomo ljudi, ki jih že poznamo, a bodo predstavljeni na drugačen način.

Ja, spraševali jih bomo stvari, ki se jih doslej niso spraševali. Enourni format omogoča, da ti ljudje povedo več, da se razkrijejo, razgalijo. Zdi se mi, da je čas, ki je za to odmerjen v informativnih oddajah, zelo kratek, zato je prišlo obdobje, ko si tudi gledalci želijo bolj poglobljene, daljše razprave. V njih lahko sogovorniki povedo kaj več o sebi, med pogovorom lahko razvijejo svojo misel, ki je v kratkih, 5- ali 6-minutnih pogovorih v informativnih oddajah ne morejo. Rad bi, da pokažejo svoj pogled na življenje, razvoj Slovenije in dogajanje v družbi, ker daš na ta način gledalcu možnost, da si tudi sam ustvari neko mnenje. Gledalcem bodo različni profili gostov v oddaji Ena na Ena predstavili različne poglede na svet, neobremenjene s politiko – občasno pa seveda tudi s politično noto.

Kakšna pa bo tvoja vloga? Poznamo te kot nekoga, ki se ne boji postaviti nobenega vprašanja. Ti vprašaš, 'ustreliš'. Bo tudi tukaj tako? Boš neizprosen ali boš nastopil kaj prijazneje? To je na koncu koncev le popoldanska oddaja.

Mislim, da bom zelo direkten z vprašanji, ker se mi zdi to zelo pomembno. Zakaj? Ker bo imel gost tokrat več časa za odgovor na direktna vprašanja. Lahko bomo slišali nekaj več kot v kratkih pogovorih v informativni oddaji. To je v bistvu cilj našega dela. Seveda bodo vmes tudi oddaje, ki bodo zelo ležerne, v katerih se bo samo razkrivalo, v katerih bo gost samo govoril o določenih stvareh, ki jih je doživel, in tako naprej. Tak je bil recimo pogovor z gospodom Čeferinom dan ustanovitvi Superlige. Takrat je dovolj, da gosta samo sprašuješ, kako je bilo to videti, kaj je doživel, kaj je občutil v tistem trenutku. Med njimi pa bodo tudi oddaje, v katerih bo treba biti zelo oster, ko bo prišel kakšen minister in tako naprej. Tako da ne bo vedno isto, značaj oddaje bo odvisen od gosta.

Kolikor vem, so priprave že v polnem teku. Kako pa je s seznamom gostov? Si kakšnega že izbral?

Seznam gostov obstaja, seveda, ker brez tega ne gre. Imamo izbrane 'tarče', ne bi pa še o imenih, ker bi bilo nekorektno, saj k vsem še nismo pristopili. Mislim pa, da z gosti ne bo težav, saj imajo ljudje ta izziv v sebi – da gredo nekam, kjer vedo, da bo mogoče malce drugače. Tu gre v glavnem za ljudi, ki so uspešni na svojih področjih, za ljudi, ki nekaj vedo, in zato mislim, da ima vsak željo sodelovati in povedati kaj več o svojih stališčih. Zdi se mi, da je to morda moja prednost – izziv, ki ga vidijo v tem, da pridejo k meni kot gostje.

Ljudje si niti ne predstavljajo priprav na tako oddajo. Nam poveš, kako so videti priprave na oddajo? Kaj delate zdaj, nekaj tednov pred etrom?

Ekipa se sestavlja, v glavnem je že sestavljena. Vemo, kdo bo novinar oziroma novinarka v ekipi, raziskujemo. Pri oddaji te vrste je zelo pomembna postavka, pomemben je zelo dober in temeljit research, se pravi raziskava. Pomembno je, da izveš o gostu čim več, da ga lahko potem dobro izprašaš, da vodiš pogovor z njim in ne ponavljaš tistega, kar je že povedal. Na podlagi tega, kar je povedal, gradiš. In potem ti to omogoča drugačna vprašanja, drugačne izzive, drugačen pogovor. Se pravi, ne ponavljamo se, odpiramo nove teme in nove poglede ali pa nekaj, kar je gost že povedal, kar je zanimivo ali kontroverzno v tistem trenutku, dodobra raziščemo. Da dobimo neko ozadje, da razumemo, zakaj je določen politik v določenem trenutku tako ravnal.

V bistvu boš s svojimi gosti zajel kar široko občinstvo. Je oddaja primerna za vse ljudi? Bodo v njej nastopili tudi estradniki, politiki, športniki?

Ja, seveda, ker se mi zdi, da imajo vsi kaj za povedati. Ne samo s svojega področja – veste, vsi gledajo okrog sebe, ko živijo v Sloveniji, ko živijo v svetu. Rad bi, da z nami delijo te svoje poglede, predvsem zdaj, ko je svet tak, kot je. Vse skupaj je zelo turbulentno, mnogi se sprašujejo, zakaj, kaj bo in tako naprej. Zdi se mi, da je prav, da s to pisano paleto gostov – kot sem rekel, od duhovnikov do politikov, nenazadnje bomo šli tudi v tujino in poskusili pripeljati kakšnega gosta – ljudem damo nekaj, o čemer bodo razmišljali, in to ne le o koroni in o tem, kako slabo bo in kaj bo. Nekaj, zaradi česar bo lahko gledalec v teh pogovorih našel tudi potrditev, da prav razmišlja, ali pa se bo začel spraševati, ali razmišlja narobe. Skratka, cilj je, da si ob ogledu ustvarijo svoje mnenje. Zdi se mi, da moramo ljudem stvari bolje predstaviti, bolj poglobljeno. Vse okoli nas so informacije in vsega je preprosto preveč. Zanimalo nas bo, zakaj se je nekaj zgodilo in zakaj nekdo nekaj počne. 

Oddaja se imenuje Ena na Ena, na sporedu bo v nedeljo ob enih popoldne. Kako boš privabil gledalce, da bodo ob enih po kosilu sedli na kavč in spremljali tvoje oddaje?

Tako, da si bodo rekli: "No, pa da vidimo, kaj ima tale za povedati, kaj ima tale za vprašati." Predvsem se mi zdijo pomembna prva vprašanja. Prvo vprašanje je pri teh pogovorih izjemno pomembno. Če bo prvo vprašanje pravo, provokativno, če bo dovolj zanimivo, da dobimo zanimive odgovore, bodo ljudje po nedeljskem kosilu nedvomno sedli na kavč s skodelico kave in spremljali, o čem bo tekel pogovor.