Norman Jewison je umrl na svojem domu, je sporočil njegov agent Jeff Sanderson. Torontski filmski ustvarjalec je veljal za enega najpomembnejših režiserjev zadnjih štirih desetletij 20. stoletja. Cenjen je bil zlasti zaradi svoje sposobnosti snemanja filmov različnih žanrov.
V njegovi filmografiji so mojstrovine, kot so drama V vročici noči, romantična komedija Mesečnica in muzikal Goslač na strehi iz leta 1971. Posnel je tudi hladnovojno satiro Rusi prihajajo, Rusi prihajajo! ter provokativno rock opero iz leta 1973 Jesus Christ Superstar.
Sodeloval je z nekaterimi največjimi hollywoodskimi zvezdami, vključno s Stevom McQueenom, Denzlom Washingtonom, Sidneyjem Poitierjem in pevko Cher. Zvezdnica je nastopila v filmu Mesečnica, ki je postala ena najbolj priljubljenih hollywoodskih romantičnih komedij. Za vlogo vdove iz Brooklyna, ki pristane na poroko z moškim, ki ga ne ljubi, nato pa se zaljubi v njegovega brata v podobi Nicolasa Cagea, je prejela oskarja za najboljšo igralko.
Cher se je na družbenih omrežjih poslovila od "Sladkega princa". "Hvala ti za eno največjih, najsrečnejših in najzabavnejših izkušenj v mojem življenju," je zapisala glede omenjene vloge.
Kariero je Jewison začel na televiziji, nato pa se je na prelomu 60. let preselil v Hollywood. Njegova mladostna potovanja po ZDA v 40. letih 20. stoletja, ko je bil priča očitni rasni diskriminaciji temnopoltih na jugu, so vplivala zlasti na njegove tri drame V vročici noči, Vojakova zgodba in The Hurricane – resnično zgodbo o boksarju, ki so ga po krivici obtožili umora.
Za film V vročici noči je prejel oskarja za najboljši film, tudi sicer so njegovi filmi prejeli več nagrad Ameriške filmske akademije. Trikrat je bil tudi nominiran za najboljšega režiserja. Leta 1999 je prejel nagrado za življenjsko delo.
Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, se je spominjal, da so ga kot dečka v Torontu pogosto ustrahovali ljudje, ki so mislili, da je zaradi svojega priimka Jud. Izhajal je iz krščanske družine, vendar je ta zmeda ostala.
Jewison je bil brezkompromisen liberalec, ki je sodeloval pri protestih za državljanske pravice v 60. letih prejšnjega stoletja, poznal je nekdanjega ameriškega državnega tožilca Roberta Kennedyja, pa tudi borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega.
Po atentatih na Kennedyja in Kinga leta 1968 se je zaradi razočaranja nad ameriško družbo odselil iz države. "Izgubil sem politični idealizem. Zato sem odšel, družino odpeljal nazaj v Kanado in raztrgal svoje zelene karte, česar mi otroci še vedno niso odpustili," je leta 2004 povedal za revijo Ottawa Citizen.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.