Tine Ugrin: Igrati v filmu je bila moja otroška želja

V seriji Gospod profesor, kjer je na voljo prvih pet delov prve sezone, smo spoznali kar nekaj mladih igralcev, ki so se s svojo igro dokazali kot zelo prepričljivi. Eden takšnih je tudi Tine Ugrin, ki je v resnici izjemno prijazen 22-letnik in prav zato je prepričal z vlogo Tiborja, saj je ta skoraj da njegovo nasprotje: pretepač z velikim egom, ki mu je kratko malo vseeno za svet, ki ga obdaja. S Tinetom smo poklepetali o njegovih dosedanjih izkušnjah in željah za prihodnost. Če je kot majhen deček želel postati picopek, so zdaj želje malce manj skromne, a nič manj uresničljive.

Obiskuješ Fakulteto za dizajn, smer vizualne komunikacije. Kaj boš, ko 'boš velik'? S čem bi se rad ukvarjal v prihodnosti – kaj v smeri študija ali igra?

Ko bom velik, bom ... (smeh) Kot mlajši sem imel veliko idej, celo picopek ali sladoledar sem želel postati! Ampak za enkrat še nisem stoodstoten. kaj bom, s čim se bom ukvarjal. Glede na fakulteto ki jo obiskujem bi postal Diplomirani grafični dizajner, vendar grem rad s tokom, saj opažam, da se lahko vedno odprejo še kakšna nova vrata, ki nudijo nove priložnosti. Grafično oblikovanje, zakaj pa ne, vendar vse bolj se vidim v igri, v kateri bom zagotovo ostal. To je moja velika strast, užitek. Če se da, bi oboje združil. Skrita želja pa mi je, da bi kdaj vodil televizijsko oddajo.  

Zakaj se nisi odločil za AGRFT?

Dolgo časa sem ciljal na to, da bi šel na sprejemne izpite za Akademijo, ampak v obdobju, ko se je bilo treba vpisati na faks se enostavno nisem počutil tako. Nisem še bil pripravljen na ta študij, želel sem si še kam prej, na grafično oblikovanje, ki me je že lep čas zanimalo, saj sem od malega rad ustvarjal. Sem pa vedno vztrajal pri igri. Morda sem želel ubrati malo drugačen pristop k temu. Zanimivo pa je to, da sem v istem obdobju prav tako bil v izboru za film Ne pozabi dihati, ki sem ga še isto poletje snemal. Mislim, da mi je bilo po tem malo žal, da nisem šel na sprejemne izpite, vendar sam pravim, da imam za to vsekakor še čas in definitivno ne izključujem tega, da ne bom nikoli pristal tudi na Akademiji.  

Kako si se znašel v igralskih vodah? Zdaj te lahko spremljamo v seriji Gospod profesor, sicer pa te poznamo tudi iz filma Ne pozabi dihati ...  

V igri sem prvič pristal ob koncu osnovne šole, ko sem odigral v nekaj šolskih predstavah, moja otroška želja pa je bila igrati v filmu. Vedno sem rad spremljal aktualne igralce, komike, sploh Jurija Zrneca in Vida Valiča. V srednji šoli sem postal član amaterskega gledališča STEPS v Izoli, isto leto pa sem šel še na avdicijo za celovečerni film Nika, Slobodana Maksimovića, v katerem sem tudi odigral stransko vlogo Nikinega tekmeca Žan Sosiča. Od takrat naprej sem se v ta proces snemanja filmov enostavno zaljubil. Počutil sem se kot, da bi bil v filmu! (smeh) S teatrom sem nadaljeval tudi v Gledališču Koper na 'Gledališkem treningu', a veliko bolj me je vleklo pred kamero ... Tako smo s kolegi začeli snemati razne filmčke za tekmovanja kot so MUVIT 6x60, na katerem smo lani tudi zmagali s filmom Apokalipsa. Vmes so sledil še kratki film Slobodana Maksimovića, Nevidna roka Adama Smitha, številni videospoti, reklame in nenazadnje tudi film Ne pozabi dihati, kjer sem se veliko naučil, sploh kar se tiče priprave na sam lik, kako liku dodati karakter in njegovo zgodbo. Od lanskega leta sem tudi član igralske akademije KHAOS.

Kako bi opisal svoj lik iz serije Gospod profesor? In ali ti je kakorkoli podoben?

V seriji igram Tiborja, vročekrvnega, s testosteronom nabitega težkega frajerja, ki rad provocira, izziva, še raje pa se tepe. Iskreno ... Jaz in Tibor? To je kot noč in dan! (smeh)

Sam sem veliko bolj skuliran, razumljiv, iskren, srčen in nerad pretirano provocirami. Hja, tudi stepel se še nikoli nisem, Zato mislim, da sem Tiborju dodal nekaj mehkobe in srčnosti, sploh ko gre za ljudi, za katere mu ni vseeno. Ta frajerski look, visok ego in želja po dokazovanju pa izvirata predvsem iz tega, da si želi izgledati kot nek mafijaš iz kakšnega filma, vendar sam ve, da to ni. Kljub temu pa od ostalih kar uživa v tem 'strahospoštovanje', ki ga čutijo do njega. Da ne govorimo o frizuri in tatoojih! No, oba s Tiborjem pa v glavnem prihajava iz obale, tako da Tibor je vseeno kar 'član', kot rečemo na Primorskem takšnim kul tipm.  

Vem, da si si serijo že ogledal. Kako ti je bila všeč zdaj, ko si videl končni izdelek?

Serijo sem si v celoti pogledal že nekajkrat, ker je res dobra. Zares, čisto me je potegnila notri. Mislim, da je ravno to pravo merilo za dobro serijo, da se ne moreš ustaviti gledati in te zanima, kaj bo naprej in na koncu pogledaš celo sezono v kosu. Lahko jo pogleda čisto vsak gledalec. Notri je vse, od trenutkov, ko pokaš od smeha, do resnejših trenutkov in čistih presenečenj. Še bolj pa se nasmejim, ko opazim stvari, za katere vem, da so bile popolnoma improvizirane. In teh ni bilo malo. Tudi jaz bi imel takšnega profesorja in ne morem reči, da tudi ne take profesorice! (smeh) Mislim, da je igralska zasedba tista, ki serijo dvigne na drugi nivo. Čisto vsak je ustvaril lik, v katerega 100-odstotno verjamem, ker vse deluje res naravno in lahkotno.