Če kdo ni videl mojstrovine Ingmarja Bergamana Sedmi pečat (1957) z nedavno pokojnim Maxom Von Sydowom, je zdaj čas, da si jo ogleda. Postavljen je namreč v 14. stoletje, čas kuge, ko se vitez (Von Sydow) sooči z angelom smrti, s katerim igra partijo šaha, seveda za njegovo dušo. Po ogledu vam bo morda jasna polovica vicev iz filma Billovo in Tedovo grozno potovanje (Bill & Ted's Bogus Journey) s Keanujem Reevesom in Alexom Winterjem iz leta 1991.
Trojček filmov Zadnji človek na Zemlji (The Last Man on Earth, 1964)/The Omega Man (1971)/Jaz, legenda (2007) temelji na romanu Richarda Mathesona Jaz, legenda iz leta 1954, saj je navdihnil vse tri pričujoče filme, ki govorijo, da je kuga pogubila večino človeštva, preživel je zgolj glavni lik, vsi ostali pa so praktično postali vampirji. Film z Willom Smithom se je odpovedal velikemu preobratu, ki je v romanu, film z Vincentom Priceom, ki je najstarejši, je najbolje ohranil osnovno idejo in zaplet, a je imel najmanjši proračun, film s Charltonom Hestonom pa je še najbolj "kičast" v slogu filmov iz 70. let.
V filmu The Andromeda Stain (1971), posnetem po romanu Michaela Crichtona, znanstveniki raziskujejo zunajzemeljsko bitje, ki človeštvu grozi z okužbo potem, ko na Zemljo pade satelit. Zelo smrtonosen virus človeško kri kristalizira v prah, kar njegove žrtve takoj ubije. Hkrati je bil to prvi film, ki so ga posneli po kakem Crichtonovem delu. Film Zblazneli (The Crazies), ki ga je leta 1973 posnel George Romero, govori o malem ameriškem mestu, ki ga okuži vojaško biološko orožje. Romero se je po prvem filmu o zombijih Noč živih mrtvecev (1968), ko naj bi se mrtveci vračali v življenje zaradi sevanja iz vesolja, vrgel v drugačne vode, film je bil finančni polom, a je postal kulten, leta 2010 pa so posneli tudi finančno uspešnejšo predelavo.
Še preden se je Romero k zombijem vrnil v Zori živih mrtvecev (1978), ko jih je postavil v veliko nakupovalno središče in tako postavil ogledalo sodobnemu potrošništvu, je kar dva filma o novodobni kugi posnel Kanadčan David Cronenberg. Parazitski umori (Shivers, 1975) govorijo o parazitu, ki si ga ljudje "podajajo" ob spolnih stikih, kar je bila bistroumna napoved sodobne kuge, za kakršno se je izkazal virus HIV in posledično aids, Steklina (Rabid, 1977) pa govori o steklini, ki so jo reklamirali s sloganom Molite, da se ne zgodi tudi vam. Leto pred tem je v filmu Kasandrin most (1976) okuženi švedski terorist na vlaku okužil potnike, nato pa mu je grozilo, da se bo zaletel v kamniti most. V njem so zaigrala sama velika imena, od Sophie Loren, Richarda Harrisa do Ave Gardner, Burta Lancasterja in Martina Sheena.
V filmu Opozorilni znak (Warning Sign, 1985) v tovarni pesticidov začne uhajati skrivno biološko orožje, s posebnim protokolom pa potem vse delavce v tovarni izolirajo od zunanjega sveta. V filmu Izbruh (Outbreak) iz sredine 90. let se spomnimo, kako lahko ugriz okužene opice lahko postane začetek konca sveta. Film, v katerem igra zvezdniška zasedba, saj so v njem Dustin Hoffman, Rene Russo, Morgan Freeman, Kevin Spacey, Cuba Gooding Jr. in tudi Donald Sutherland, pokaže, kako se virus, podoben eboli, iz Zaira razširi v mestece v Kaliforniji, vlada pa poseže po drastičnih ukrepih, da bi zajezila njegovo širjenje.
Televizijski film Virus iz sredine 90. let z "razočarano gospodinjo" Nicollette Sheridan temelji na romanu Izbruh Robina Cooka, ki pa ni povezan z istoimenskim filmom. Njegov drugi naslov je Formula za smrt, zgodba pa je, zanimivo, praktično enaka, saj prav tako govori o virusu, podobnem eboli, ki se iz Afrike začne širiti tudi drugod. Doktorica Marissa Blumenthal pa ugotovi, da se je bolezen začela širiti tudi zaradi zdravnikov.
Zanimiv futuristični film Dvanajst opic (1995) "montypythonovca" Terryja Gilliama govori o posledicah globalne pandemije, ki je skoraj izbrisala celotno človeštvo. Pogled na to, kakšen je svet, tik preden se je to zgodilo in kaj bo dolgo potem, je zagotovo zlovešč. Bruce Willis v vlogi tipičnega mačo junaka, ki potuje skozi čas in počasi dojame, kaj se mu je zgodilo, ter anarhistični bioterorist Brad Pitt, v vlogi, za katero je bil nominiran za oskarja.
Še en film z naslovom Virus iz leta 1999 z Jamie Lee Curtis pa je ZF-grozljivka, posneta po istoimenskem romanu Chucka Pfarrerja. Dogajanje je postavljeno na velikansko raziskovalno vesoljsko ladjo, kamor se naseli neznana sila iz vesolja, ki poskuša iz posadke ustvariti morilske stroje.
Iz Hongkonga prihaja Ebola sindrom (1996), ki govori o serijskem posiljevalcu, ki se preko ene svojih žrtev okuži z ebolo, ta pa se nato začne širiti po Hongkongu. Režijski prvenec Elija Rotha Cabin Fever govori o skupini absolventov, ki se okužijo z virusom, ki jih začne razjedati pri živem telesu. Leta 2016 so film posneli na novo, a ni presegel izvirnika.
Serija filmov Nevidno zlo (Resident Evil), kjer poznamo pet filmov z Millo Jovovich in pet animiranih filmov, temelji na videoigri založniške hiše Capcom, zgodba pa teče o zlobni korporaciji, ki ustvari virus in večino človeštva spremeni v zombije, ki poskrbijo za apokalipso. Jovovicheva pa jim seveda krepko da vetra. Tako filmi kot videoigre, ki redno doživljajo predelave in nova nadaljevanja, imajo svoje zveste privržence.
Danny Boyle (Plitev grob, Trainspotting, Revni milijonar) je leta 2002 posnel odlično postapokaliptično grozljivko 28 dni kasneje, kjer svet zadene globalna pandemija. Ta ljudi spremeni v podivjane pošasti, ki spominjajo na zombije. Leta 2007 je sledilo prav tako dobro, če ne še boljše nadaljevanje v režiji Juana Carlosa Fresnadilla.
Zanimiv je film po portugalskem romanu Joseja Sarmaga Slepota (Blindness, 2008), ki pokaže, kaj se zgodi, če svet zadene pandemija, zaradi katere ljudje oslepijo. V njem so zaigrale same zvezde tipa Julianne Moore, Mark Ruffalo, Gael García Bernal in Danny Glover. Film Prenašalci (Carriers) iz leta 2009 je postapokaliptična drama, v kateri štirje prijatelji preživijo svetovno pandemijo, nato pa se z avtom podajo nekam, kjer bi lahko živeli v miru, a se jim ne izide po načrtih.
Leto 2018 je postreglo s filmo Karantena (Quarantine), ki je ameriška različica španskega filma REC, kjer gresta novinarka in snemalec na prizorišče v stolpnico, od koder so poklicali na pomoč. Izkaže se, da imajo nekateri stanovalci živalske in morilske tendence, ki spominjajo na steklino, zaradi česar dajo poslopje v karanteno, junaka pa skušata rešiti svojo kožo. Film Sodni dan (Doomsday, 2008) pa je ZF-akcija. Dogaja se v prihodnosti na Škotskem, ki je v karanteni zaradi smrtonosnega virusa. Ko tega najdejo še v Londonu, pošlje britanski vrh ekipo na Škotsko, da bi našli zdravilo. Film vleče zglede v Pobesnelem Maksu, Pobegu iz New Yorka in 28 dni pozneje.
Črna smrt (Black Death, 2010) je film, ki je Seana Beana pripravil na njegovo življenjsko vlogo Neda Starka v Igri prestolov. Tokrat vodi skupino vitezov, ki iščejo heretika v času kuge v 14. stoletju, Eddie Redmayne pa igra meniha, ki viteze spremlja.
Zagotovo ne gre pozabiti filma Kužna nevarnost (Contagion, 2011) Stevena Soderbergha, v katerem Gwyneth Paltrow umre grozljive smrti zaradi smrtonosnega novega virusa. Gre za bister triler, kako se bolezni lahko širijo, kako težko je najti zdravilo in kako lahko vse skupaj poslabšajo še teorije zarote ali nekompetentne oblasti. Mogoče še najbolj realen pokazatelj sodobnih časov, ko svetu grozijo epidemije oz. pandemije in kakšna so možna ravnanja in posledice.
Morda velja omeniti še zombiado Svetovna vojna Z (2013) z Bradom Pittom, kako je človeštvo za las preživelo apokalipso zombijev. Pitt igra delavca OZN, ki želi raziskati izvir te globalne pandemije, hkrati pa namigne, kako lahko stroge meje, kakršne ima Izrael, ali zaprta družba in popoln nadzor nad državljani, kakršno ima Severna Koreja, celo pozitivno vplivajo na to, da se bolezen ne širi.
Prav tako leta 2013 sta nastala še dva filma, južnokorejska Gripa (Flu), ki pokaže, kaj bi bilo, če bi izbruhnila smrtonosna gripa H5N1, ki žrtve ubije v 36 urah, in pa neodvisni film Okuženi (Infected), ki govori o očetu in sinu, ki se borita za preživetje proti smrtonosnemu krvnemu virusu, ki je okužil skupino lovcev.
Film Pandemija (Pandemic, 2016) je ameriški ZF-triler, v katerem Rachel Nichols igra zdravnico. Ta vodi skupino, ki išče preživele po globalni pandemiji. Film so posneli prvoosebno, podobno kot pri tovrstnih videoigrah. Pred dvema letoma, leta 2018, so posneli film Pacient ničla (Patient Zero), ki govori o skupini preživelih, ki se odpravijo na misijo, da najdejo zdravilo za smrtonosni virus, ki okužene spremeni v sestradano, a zelo inteligentno novo raso.
Ne smemo pa pozabiti, da je režiser Goran Marković leta 1982 posnel odličen film Variola vera, o izbruhu črnih koz v Jugoslaviji desetletje prej, v katerem je zaigral tudi Rade Šerbedžija.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.