Film/TV

Slovenski filmski center v leto vstopa z najvišjim proračunom doslej

Ljubljana, 10. 02. 2025 20.20 | Posodobljeno pred 8 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Alen Podlesnik, STA, K. Z.
Komentarji
0

Domači film z letošnjim letom stopa v lepše in predvsem bolje finančno podprte čase. Slovenski filmski center bo namreč domače filmarje lahko podprl z več kot 12 milijonov evrov težko denarnico, kar je štiri milijone več v primerjavi z lani. Z dodatnim denarjem bodo okrepili žanrsko raznolikost produkcije, želijo si več komedij, več biografskih in zgodovinskih filmov.

Slovenski filmski center (SFC) v leto 2025 vstopa z najvišjim proračunom doslej. Kot je na novinarski konferenci poudarila direktorica SFC Nataša Bučar, zato v letošnje leto vstopajo z optimizmom, pa tudi s še večjo mero odgovornosti do slovenske javnosti. Višja sredstva jim med drugim omogočata dva nova razpisa. Po besedah direktorice jim je ministrstvo za kulturo letos namenilo 12.350.000 evrov proračunskih sredstev, kar je skoraj štiri milijone več kot v preteklem letu. Doslej najvišji proračun jim bo omogočil, da bistveno bolje podprejo posamezne projekte. Letos so tako skoraj podvojili sredstva za razpise na področjih dokumentarnega in animiranega filma, bistveno se ta povečujejo tudi na področju igranega filma.

"V prvi meri bo šlo letos, s povečanimi sredstvi, bo šlo letos 10 celovečernih igranih filmov v snemanje in pa štiri igrane serije, v kinematografih pa bomo gledali celo vrsto filmov, igranih in tudi dokumentarnih, med njimi tudi težko pričakovan film Urške Djukić, ki prav na valentinovo odpira novo tekmovalno sekcijo festivala v Berlinu. V kinih bo tudi Belo se pere na devetdeset, ki pa mislim, da ga predvsem Slovenci težko čakamo v kinematografih," je povedala direktorica.

O povečanju sredstev pa je dejala:"Resno povečanje sredstev za leto 2025 nam omogoča, da bomo v prvi meri spustili več filmov v snemanje, filmom namenili večje proračune, kot smo to lahko v preteklosti, vzporedno pa smo odprli tudi nov razpis za žanrsko specifične filme, kar pomeni, da bomo v slovenski film poskušali vzpodbuditi več komedij, biografskih filmov, več zgodovinskih filmov, kar v preteklosti sploh ni bilo mogoče, ker za to niti v sanjah nismo imeli dovolj denarja." Aprila bodo odprli tudi razpis za mikroproračunske filme.

"Letos praznujemo 120-letnico slovenskega filma in obeležili ga bomo v Kranjski gori, kjer je pravzaprav rojstni kraj slovenskega filma-naše Alpe. Pokazali bomo dva digitalno prenovljena Kekca, ki ju javnosti še nismo predstavili in bomo takrat na jezeru Jasna upam da proslavljali 120 let našega filma v Kekčevem okolju s prenovljenimi Kekci na popolnoma nov način," je še povedala Bučar.

"Na Berlinale gremo letos s petimi filmi iz Slovenije, torej s petimi filmi, ki so jih soustvarjali slovenski soustvarjalci. veseli me, da naš film odpira nov tekmovalni program perspektive, v katerega je usmerjena vsa svetovna pozornost in prav otvoritveni trenutek je velika priložnost za nas, potem pa so še štirje drugi filmi, ki so jih naši soustvarjalci ustvarjali, med drugim tudi celovečerni animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta za otroke," pa je povedala o Berlinalu. 

V slovenskih kinematografih si bo moč letos ogledati celovečerne igrane filme Čao Bela v režiji Janija Severja, Kaj ti je deklica Urške Djukić, To je rop! Gregorja Andolška, Izgubljeni sin, ki ga je režiral Darko Štante, film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, Fantasy, ki ga je režirala Kukla, Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja, Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika ter Elvis, genialni štor v režiji Borisa Jurjaševiča.

V distribucijo prihaja tudi celovečerni animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta, deset celovečernih dokumentarnih filmov ter pet manjšinskih celovečernih koprodukcij.

Prve klape bodo letos padle za desetih celovečernih igranih filmov. To so Zverine v režiji Maje Križnik, Mila Marija v režiji Andrine Mračnikar, Birma v režiji Darka Sinka, Izgubljena leta v režiji Arona Horvatha, Tartuferije režiserja Igroja Šterka, Pot stranpot v režiji Sare Kern, En mesec režiserja Janeza Burgerja, Sodni film režiserja Gregorja Božiča, film S pogledom na morje v režiji Katarine Morano ter Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića.

Poleg tega bodo začeli snemati štiri igrane serije - Metod, pošast iz Dolenje vasi, Totalna rulerka, Trezor in Plemstvo.

Že tradicionalno so tudi lani veliko pozornost namenili mednarodni uveljavitvi slovenskega filma. Slovenski filmi vseh žanrov in dolžin so v lanskem letu prejeli skupaj 80 nagrad in sodelovali na več kot 160 filmskih festivalih po svetu.

V slovenskih kinih so v lanskem letu našteli 1,6 milijona obiskovalcev, pri čemer so jih slovenski filmi zabeležili 195.000, je še naštela Nataša Bučar.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.