'Slovenski film je bolj zatežen kot neobremenjen'

Praznične dni bodo na KINO popestrili trije odlični slovenski filmi: To so gadi, Čefurji Raus in Vloga za Emo. O tem, zakaj smo ravno te uvrstili v izbor filmov, ki nam bodo polepšali te nekoliko morbidne praznike ter zakaj jih ne smemo zamuditi, smo se pogovarjali Damijanom Vinterjem, filmskim kritikom, publicistom in urednikom filmskega programa pri medijski hiši Pro Plus. Prav tako je pojasnil svoj pogled na stanje slovenskega filma in splošen sloves filma v času izjemne priljubljenosti serij.

1. Zakaj so se ravno ti filmi uvrstili v počitniški izbor filmov?

Gre za tri različne, a po svoje zelo karakteristične slovenske filme.

Klasična malomeščanska komedija To so gadi iz leta 1977 še vedno velja za enega najbolj priljubljenih domačih filmov. Nenazadnje se je skoraj petnajst let ponašal z rekordom najbolj gledanega slovenskega filma - tudi po zaslugi dvojice večkrat nagrajenih protagonistov, Milade Kalezić in Borisa Cavazze.

Režijski prvenec Gorana Vojnovića Čefurji raus je sodobni portret današnje urbane mladine, ki si ga je ob njegovem predvajanju v domačih kinih ogledalo več kot 50.000 gledalcev in s katerim se je identificiral dobršen del odraščajoče populacije.

Vloga za Emo pa je eden uspešnejših, lahko bi rekli gverilskih filmskih poskusov, saj ta srednješolska drama o (ne)sprejetosti in težkih osebnih odločitvah ni bila deležna nobene podpore domačih stanovskih organizacij, si je pa film po zaslugi simpatij gledalcev prislužil naziv najbolj gledanega slovenskega filma v letu 2014.

2. Kaj imajo ti filmi skupnega in katere specifike imajo vsak zase?

Kot skupno lastnost bi lahko izpostavili tematiko odraščanja oziroma osamosvajanja. Resda so si vsi trije po svojem pristopu in filmskem izrazu še kako različni, a v vseh treh so v ospredju odraščajoči liki, ki se spopadajo z avtoriteto in okoljem ter si skušajo izboriti svoj prostor pod svobodnim soncem. Ta pot pa je, kot vemo, polna tako smeha kot solz, navdušenja in razočaranj, lahkotnosti in resnobnosti.

3. Slovenskega filma se drži nek sloves, da je 'zatežen'. Kje je slovenski film in kam gre?

Slovenski film nadaljuje svojo vlogo, kot pač to počne film kot oblika umetnosti v različnih okoljih in časovnih obdobjih. Torej, skozi oči avtorjev izraža pogled na svet okoli nas. Na dileme in vprašanja, ki jih poraja, ter na odgovore in rešitve. Predvsem pa nosi nek pečat nacionalnega melosa, ki je bolj zatežen kot neobremenjen. V vsakoletni filmski beri, resnici na ljubo, še vedno prevladujejo resnobne socialne in eksistencialne drame, tu in tam pa vznikne kakšna komedija, ki so je gledalci še posebej veseli.

Glede prihodnosti velja poudariti, da se z razvojem tehnologije, ki omogoča lažjo dostopnost do produciranja filmov, povečujejo priložnosti za mlade, še neuveljavljene filmarje, da na ogled postavijo svoj talent. Talent v smislu snemanja komercialnih uspešnic ali pa v ustvarjanju visoko letečih umetniških izdelkov.

Slovensko občinstvo namreč potrebuje oboje. Morda tisto prvo še bolj, saj so prav lahkotnejši filmi v zadnjih letih poskrbeli, da si domače naslove vedno več gledalcev z veseljem pogleda, tako v kinu kot pred malimi ekrani.

4. Naši filmi lahko konkurirajo drugim?

Seveda lahko. Če se omejim na zadnjih pet let, potem v komercialnem smislu to dokazujejo drugi del Gremo mi po svoje, ki je bil leta 2013 najbolj gledan film v slovenskih kinih (v konkurenci z vsemi ameriškimi uspešnicami!), pa komediji Pr' Hostar in Košarkar naj bo.

Po umetniški plati, če presojamo glede na festivalske uvrstitve in nagrade, pa se samo spomnimo uspeha Bičkovega Razrednega sovražnika v Benetkah in Družine v Locarnu, pa nagrade za Kozoletovo Nočno življenje v Karlovih Varih in odmevnosti dokumentarca Houston, imamo problem! Najbolj svež primer tudi zunaj slovenskih meja odmevnega filma so nedvomno Posledice, prvenec Darka Štanteta, ki so odkupljene za kino in televizijsko predvajanje v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Irskem ter v Severni Ameriki.

5. Kaj je samo slovenskim filmom lastna specifika?

Težko govorimo o neki lastni specifiki. Morda je slovenskemu filmu zadnjih dvajsetih let še najbolj skupno to, da je izrazito avtorski. In da izraža pretežno vase zazrt, razmišljujoče introvertiran pogled na življenje. Najpogosteje v navezavi s socialno ali z družbeno aktualno tematiko. To, ali pa, kot njegovo nasprotje, lahkotna in preizkušena komercialna šablona oziroma unikatni gverilski eksperimenti.

6. V času vse večje priljubljenosti serij – ima film kaj, zaradi česar je še vedno konkurenčen oziroma kaj pri filmu je takšnega, česar serije nimajo?

Sedanji čas resda ni najbolj naklonjen filmom, vsaj če govorimo o pretežno komercialni in s tem ameriški produkciji. Razlog se skriva v nekakšni idejni in ustvarjalni iztrošenosti oziroma šablonskem zatekanju v izumetničeno bum-tresk stripovsko produkcijo. Kot da so megalomanski filmski studii v želji po čim večji donosnosti uničili primarni ustvarjalni navdih. Serije imajo po kreativni plati (in zaradi manjših finančnih proračunov in s tem pritiskov) zaenkrat še več avtonomije in lažje uspevajo ohranjati svežino in kvaliteto.

Seveda imajo tudi omenjene fantazijske uspešnice svoj krog gledalcev, a drugi glavni filmski adut ponujajo izvirni biseri evropske produkcije, ki s svojo drugačnostjo - predvsem pa življenjskim šarmom, iskrivostjo in iskrenostjo v nasprotju s hollywoodsko izpraznjenostjo - vedno znova navdušujejo gledalce.

Prednost, ki jo film ima in jo bo vedno imel, je nedvomno njegova kompaktnost, saj od gledalca ne zahteva, da bi se zanj moral obvezati na daljši rok. Torej, gledalec v približno dveh urah dobi zgodbo z zaključkom, ki ga prepriča, ali pa ne. To je danes, ko smo vsi obremenjeni s časom, še kako pomembno.

Načeloma je treba poudariti, da je, tako pri filmih kot pri serijah, še vedno najpomembnejša vsebina oziroma kvaliteta. Če je film dober in če avtor ponudi zgodbo, ki jo je vredno povedati oziroma preliti v filmske slike, si ga bodo ljudje vedno (in večkrat) radi pogledali.

Slovenski filmi na KINO: petek ob 20. uri Vloga za Emo, sobota ob 20. uri To so gadi, nedelja ob 20.uri Čefurji raus.

Pester izbor slovenskih filmov pa vas čaka tudi na VOYO.