Slovenski film Jaz sem Frenk režiserja Metoda Pevca na dveh mednarodnih festivalih

To je drugi ameriški festival za film, ki je bil premierno prikazan letos marca v tekmovalnem programu filmskega festivala Cinequest. Tokrat si ga bo ameriško občinstvo lahko ogledalo od 15. do 20. decembra. Festival tako nadaljuje s svojo tradicijo in svojemu občinstvu prinaša najboljše iz evropske kinematografije, vsi filmi pa bodo na ogled v Marylandu, Virginiji in Washingtonu, številni tudi po vsej ZDA.

Slovenci sodelovali tudi pri grškem filmu, ki je kandidat za oskarja za najboljši mednarodni film

Na festivalu bo prikazanih 8 letošnjih evropskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni film, med drugim tudi Sadeži pozabe (Apples) grškega režiserja Christosa Nikoua, v katerem je udeležena tudi Slovenija. Gre za grško-poljsko-slovensko koprodukcijo, slovenska koproducenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo, pri filmu pa v tonski post produkciji sodelujejo še Sašo Kalan, Tom Lemajič in Rudi Jeseničnik. Film je bil premierno prikazan letos na beneškem filmskem festivalu, na 23. Festivalu Slovenskega filma pa je prejel vesno za najboljši zvok in vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo. Zmagal je tudi na letošnjem 31. festivalu Liffe. Slovenski kandidat za oskarja Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča je bil prikazan že na lanski izdaji tega festivala.  

Jaz sem Frenk: tranzicijska zgodba o najdenih milijonih in politični ideologiji, ki razdvaja

Od 8. do 31. decembra pa bo na daljavo potekal tudi 30. filmski festival Cottbus, kamor se je v sekcijo spektrum prav tako uvrstil Pevčev film Jaz sem Frenk, ki je tranzicijska zgodba o najdenih milijonih in politični ideologiji, ki razdvajajo tudi najtesnejše družinske vezi. Zgodba spremlja Frenka Mavriča, ki na zapuščinski razpravi po očetu ugotovi, da je pokojniku, ki je bil svojčas pomembna oseba v ozadju slovenskega osamosvajanja, na švicarskem bančnem računu ostalo nekaj milijonov pomanjkljivo opranega denarja. Frenkov nekoliko mlajši brat, ki se je pravočasno prilagodil družbenim spremembam, bi s pripadajočo dediščino brez predsodkov dokapitaliziral svoje poslovne ambicije. Frenk, ki ostaja zvest svojim socialističnim vrednotam, pa začne odkrivati nečedno ozadje te dediščine. Milijoni med bratoma vnamejo nepomirljiv spor, v katerem se odražajo številni družbeni konflikti sodobne Slovenije. Vloga Frenka Mavriča je pripadla Janezu Škofu, njegovega brata igra Valter Dragan. V filmu nastopa prepoznavna ženska zasedba: Katarina Čas, Mojca Partljič, Mojca Ribič, Anja Novak, Maruša Majer in Nina Valič, pridruži pa se jim še cela vrsta drugih velikih igralskih imen, med njimi Radko Polič, Primož Pirnat, Davor Janjić in Uroš Smolej. Producent filma je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, koprodukcijski partnerji so Baš Čelik iz Srbije, Interfilm iz Hrvaške in Small Moves iz Severne Makedonije. Režiser Metod Pevec je v tekmovalnem programu manjšinskih hrvaških koprodukcij na letošnjem 67. festivalu v Pulju prejel zlato areno za režijo.  

V tej sekciji je tudi bosanski kandidat za oskarja Quo Vadis Aida?, režiserke Jasmile Žbanić, ki je bil premierno predstavljen na festivalu v Benetkah.

V tekmovalno sekcijo festivala se je uvrstila tudi slovenska manjšinska koprodukcija Oaza srbskega scenarista in režiserja Ivana Ikića. Film je na letošnjem beneškem festivalu, kjer je imel tudi svetovno premiero, prejel nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev (Giornate degli autori), ter nagrado za najboljši igrani film na filmskem festivalu v Zagrebu. V glavnih odraslih vlogah vzgojiteljev vidimo hrvaškega igralca Gorana Bogdana in našo Marušo Majer. Film je bil posnet v resničnem zavodu. V njem nastopajo mladi varovanci, ki so se prvič preizkusili v igranju. Oaza nas tako popelje v svet, od katerega vsi odvračamo pogled. Predstavi nam pretresljivo zgodbo o tem, kaj pomeni biti živ, zaželen in ljubljen, ter kako življenje vedno najde razpoke, skozi katere privre na plano. Gre za srbsko-slovensko-nizozemsko-bosansko-francosko koprodukcijo. Pri njegovem nastajanju je sodelovala slovenska produkcijska hiša Tramal Films ter producenta Miha Černec in Jožko Rutar.  

V sekciji, ki prikazuje drugo svetovno vojno od blizu si bo občinstvo lahko ogledalo legendarno Dolinu miru režiserja Franceta Štiglica. Zgodnja klasika jugoslovanskega vojnega filma je igralcu Johnu Kitzmillerju leta 1957 prinesla nagrado za najboljšo moško vlogo v Cannesu in je bila ob svoji šestdesetletnici in v restavrirani različici leta 2016 kot prvi slovenski film predstavljena v prestižni sekciji Canske klasike.

V sekciji fokus Češka pa bo na ogled celovečerni igrani film Modelar češkega scenarista in režiserja Petra Zelenke. Gre za češko-slovaško-slovensko koprodukcijo, slovenski koproducent je Radovan Mišić iz produkcijske hiše Fabula. Film je imel mednarodno premiero na letošnjem filmskem festivalu v Varšavi. Glasbo za film je napisal Janez Dovč.  

Film se dogaja v sedanjosti na Češkem. Glavna oseba Pavel je kemik, ki je vrsto let delal v Izraelu. Tam je bil priča nekaj terorističnim napadom. Uspelo mu je celo onesposobiti bombo. Po vrnitvi na Češko ga stari prijatelj prosi, da mu pomaga pri vodenju drona za snemanje komercialnih videov in oglasov. Delata za umetniške aktiviste, ki so kritični do vlade in politične ureditve, pa tudi za politika, ki kandidira za češkega predsednika. Film ne opravičuje nasilja. Gre za sliko osebe, ki razmišlja na nenavadne načine. Z njegovimi rešitvami se ne moremo poistovetiti, a nekateri njegovi dvomi in misli se nas bi morali dotakniti. Gre za film, ki je poln absurdnega humorja, čudnih junakov in njihovih teorij. V njem je tudi veliko akcije. In nekaj upanja.

Slovensko filmsko ekipo poleg Janeza Dovča sestavljajo še: Mojca Gorogranc Petrushevska (oblikovalka maske), Aljoša Korenčan (snemalec in steadicam ), Julij Zornik (miks glasbe) in drugi ustvarjalci ter glasbeniki iz društva Zlata struna, pod dirigentskim vodstvom Gorana Krmca.  

Vsi filmi, razen Sadežev pozabe in bosanskega kandidata za oskarja, so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.