Slovenija z močno zasedbo na 71. Berlinalu

V sklop devetnajste edicije Berlinale Talents, ki odkriva nove filmske avtorje z vsega sveta, so se uvrstili trije Slovenci. To so producentka Nina Robnik ter scenarista in režiserja Darko Štante in Urban Zorko. Izbrani so bili med tremi tisoči prijavljenih iz 65 držav, slogan letošnje edicije pa je Dreams (Sanje).  

Robnikova je v filmski in avdio-vizualni produkciji pričela delovati po zaključeni Fakulteti za socialno delo. Med leti 2008 in 2014 je poleg produkcije neodvisnih kratkih igranih in dokumentarnih filmov sodelovala v produkciji reklam in drugih avdio-vizualnih del pri različnih produkcijskih hišah. Od leta 2014 je kot producentka na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo do sedaj producirala več kot 50 kratkih filmov. Leta 2018 je kot izvršna producentka sodelovala pri celovečernem igranem filmu Igram, sem, v letu 2020 pa kot producentka pri celovečernem igranem filmu Sanremo, ki je bil istega leta premierno prikazan na Festivalu v Talinu. Oba filma je režiral Miroslav Mandić. Film, ki ga trenutno razvija v produkciji Stare gare, je celovečerni igrani film Izgubljeni sin scenarista in režiserja Darka Štanteta.

Štante je režiser in scenarist mlajše generacije, diplomiral je na Fakulteti za socialno delo in zaključil drugostopenjski študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer filmska režija. Kot asistent je sodeloval pri različnih komercialnih projektih pri več produkcijah ter kot samostojni ustvarjalec pri različnih avdio-vizualnih projektih. Za svoj prvenec Posledice je prejel več nagrad, med drugim leta 2019 Štigličev pogled za režijo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih filmskih režiserjev, leta 2018 vesno za režijo na Festivalu slovenskega filma, pri čemer je žirija v svoji obrazložitvi zapisala: "Enotna in trdna režija, v okviru katere nastaja zgodba, ki nas hkrati privlači in odbija, obenem navduši in potre, vsekakor pa do najmanjših podrobnosti razkrije kompleksno življenje mladine danes. Izjemen prvenec, v katerem režiser presenetljivo dobro upravlja prav vsak delček."

Zorko je filmski režiser in scenarist, rojen leta 1983 v Ljubljani, in eden ključnih članov produkcijske hiše EnaBanda. Po diplomi na Filozofski fakulteti je vidneje deloval v raznih medijskih okoljih, kasneje z okrepljenim poudarkom na filmu, v sklopu katerega intenzivno ustvarja zadnje desetletje. V preteklih letih je med drugim predstavil celovečerni dokumentarni film Zelena utopija (2014), nagrajeni kratki igrani film Jašek (2016), dokumentarni film Paragraf številka 1 (2018), omnibus Kratki rezi (2019) ter celovečerni dokumentarni film Betonske sanje (2020). Trenutno v sodelovanju s produkcijsko hišo Vertigo razvija novi dokumentarni celovečerni film. Bil je udeleženec festivalov Sarajevo Talents 2020 in Scenarnica 2020, pri kateri je zasnoval scenarij za aktualni projekt, igrani celovečerni film Zadnji roast. Ko mu čas dopušča, se loteva gledališke režije ali pa se vrača v filmsko publicistiko in literarno ustvarjanje. Pri svojem delu sintetizira poznavanje raznolikih žanrov in medijev. Zase pravi, da ga "… nezadržno privlačita absurd in lepota, ki prežemata človeške sanje."

Na spletni filmski tržnici v Berlinu bo v sklopu prihajajočih slovenskih filmov akreditiranim filmskim strokovnjakom predstavljenih tudi 12 filmov, ki so še v post-produkciji, vendar bodo končani v bližnji prihodnosti. To so štirje celovečerni igrani prvenci: Jezdeca režiserja Dominika Menceja, Ptičar režiserja Roberta Černelča, Inventura režiserja Darka Sinka, Eva režiserke Tijane Zinajić, trije celovečerni igrani filmi Orkester režiserja Matevža Luzarja, Zastoj scenarista in režiserja Vinka Möderndorferja, Nekoč so bili ljudje režiserja Gorana Vojnovića in pet celovečernih dokumentarnih filmov, od tega prav tako dva prvenca: Cent’anni režiserke Maje Prelog, Odpuščanje režiserke Marije Zidar, Afganistanke na smučeh režiserke Haidy Kancler, Konoplja osvobaja režiserja Miha Čelarja in Telo režiserke Petre Seliškar.  

Slovenski filmski center, osrednja filmska institucija v Sloveniji, bo že šestnajstič predstavljal slovenski film na skupnem, tokrat virtualnem, prizorišču s Čehi in Slovaki, pod skupno znamko CEC – Central European Cinema.