Šesti čut: 20 let edinstvenega filma o duhovih

Kdor ima rad filmske preobrate, potem je Šesti čut zagotovo eden od filmov, ki je marsikoga v tem pogledu navdušil, hkrati pa je režiserju M Nightu Shyamalanu prinesel hvalo kritikov in tudi komercialni uspeh, česar ni dosegel s prvima dvema filmoma, Praying for Anger (1992) in Wide Awake (1998).

O preobratih, ki so v tem filmu in citatu "Vidim mrtve ljudi!" odličnega Haleyja Joela Osmenta se je veliko govorilo, v določenih krogih pa se nikoli niti ni prenehalo. Film sicer nekateri uvrščajo med grozljivke oz. srhljivke, nekateri ga vidijo kot film o duhovih umrlih, kot sta bila recimo filma Duh ali Polje sanj, spet drugi kot ameriški odgovor na mojstrovino Wima Wendersa Nebo nad Berlinom, četudi so že prej posneli mlačen "remake" Mesto angelov z Nicolasom Cageom in Meg Ryan.

Film je zasnovan kot nekakšna serija kratkih zgodb o duhovih, otroški psiholog Malcolm Crowe (Bruce Willis) pa obravnava 9-letnega Cola Seara (Osment), ki lahko vidi mrtve ljudi – duhove, ki hodijo naokoli in mu predlagajo naj pomaga rešiti njihova nedokončana dela. Malcolm, ki ga še vedno preganja napad nekdanjega pacienta, ki mu ni uspelo in se oddalji od svoje žene Ane (Olivia Williams), se spoprime s Colovim primerom in mu pomaga komunicirati z dušami, ki mu sledijo. Malcolm šele ob koncu filma spozna, da je sam mrtev in da mu je Cole pomagal obdelati lastno smrt, kot je pomagal ostalim duhovom. Scenarij tako deluje kot tiha, občutljiva zgodba, zavita okoli čudovitega trika.

Šesti čut je navdušil svetovno občinstvo avgusta 1999, pred dvema desetletjema, ker je postregel z enim najboljših obratov v novejši filmski zgodovini, podobno kot film Igra solz, režiserja Neila Jordana, sedem let pred tem. Shyamalan je po tem filmu postregel še z nekaj filmi npr. Nezlomljivi, Znamenja, Obisk, zagotovo pa se je v vsakem kazala formula, ki jo je iznašel prav s Šestim čutom, od katere nekako ni odstopal. Včasih se mu je to obrestovalo, drugič pa ni ravno delovala njemu v prid. Je tudi prefinjen formalist s talentom za upočasnitev metabolizma tradicionalnih žanrskih filmov in plazenja v temne kotičke človeške psihe. Tudi če je slab, je vseeno edinstven.

Pa bi se tak film lahko zgodil tudi danes? Pred dvajsetimi leti je veliko vlogo odigrala tudi "reklama" od ust do ust, kar pa je zdaj, v dobi družbenih omrežij, seveda precej drugače. Gre sicer za odličen film, ki so ga tudi uspešno promovirali, hkrati pa se je pokazalo, da je zanimiv za najširše občinstvo, kar je bilo jasno že po neverjetnem uspehu otvoritvenega vikenda predvajanja, saj je po zaslužku prehitel tako Svet igrač 2 kot Matrico, Čarovnico iz Blaira in tudi Lepoto po ameriško, ki ga je premagala v borbi za oskarja za najboljši film.