Sarajevski filmski festival v 27. izdaji znova v živo

V številnih programih, v katerih bodo do 20. avgusta prikazali filme iz skoraj 60 držav, jih bo 18 na festivalu doživelo svetovno premiero, trije pa mednarodno.

Festival bosta odprli projekciji dveh domačih filmom Deset u pola režiserja Danisa Tanovića in omnibus Pisma s krajeva svijeta, pod katerega se podpisuje filmski kolektiv Bistrik7 oziroma skupina režiserjev prve generacije kultnega predavatelja režije Bele Tarra, piše na spletni strani festivala.

Za nagrado srce Sarajeva se bo letos potegovalo 48 filmov v štirih tekmovalnih kategorijah: igrani, dokumentarni, kratki in študentski film. Skupno se je na festival prijavilo 683 filmov, od tega 135 celovečernih igranih, 153 dokumentarnih, 245 kratkih in 150 študentskih.

V tekmovalni program celovečercev je selektorica Elma Tataragić uvrstila deset filmov, med njimi tudi slovenski koprodukcijski film Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović. Film je na minulem festivalu v Cannesu prejel zlato kamero za najboljši prvenec, na festivalu v Pulju pa nagrado občinstva zlata vrata. Slovenska koproducenta družinske psihološke drame, ki bo imela na festivalu regionalno premiero, sta SPOK Films in Staragara.

V igri za srce Sarajeva – nagradili bodo najboljši film, režiserja ter igralca in igralko – so celovečerec črnogorskega režiserja Dušana Kasalice Elegija lovora in madžarski film z angleškim naslovom Things Worth Weeping For Cristine Grosan, ki bosta na festivalu doživela svetovno premiero, gruzijsko-britanska koprodukcija režiserke Juje Dobrachkous z naslovom Bebia, a mon seul desir, srbski film Milice Tomović Kelti, avstrijsko-nemški film Grosse Freiheit, ki ga je režiral Sebastian Meise, ter kosovski film Norike Sefa z angleškim naslovom Looking For Venera.

Tu so še tri francoske koprodukcije: grško-francoska z angleškim naslovom Moon, 66 Questions režiserke Jacqueline Lentzou, kosovsko-francoski film z angleškim naslovom The Hill Where Lionesses Roar v režiji Luane Bajrami ter bolgarsko-francoski film Women Do Cry, ki sta ga režirali Vesela Kazakova in Mina Mileva, piše na festivalski spletni strani.

Celovečerce bo ocenjevala mednarodna žirija v sestavi predsednice Jasna Đuričić (Srbija), Mike Cahill (ZDA), Lili Horvat (Madžarska), Eva Sangiorgi (Avstrija) in Martin Schweighofer (Avstrija).

Na festivalu tudi letos na ogled slovenska filmska ustvarjalnost

Poleg koprodukcijskega doprinosa pri filmu Morena se bo Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke Marije Zidar Odpuščanje, za nagrade se bodo iz Slovenije potegovali tudi kratka filma, študentski film in TV-serija.

Dokumentarni prvenec Marije Zidar, uvrščen med 16 filmov tekmovalnega dokumentarnega programa, bo v Sarajevu dočakal regionalno premiero, svetovno pa je imel na letošnjem dokumentarnem festivalu CPH:DOX. Observacijski dokumentarec o krvnem maščevanju, nastal pod okriljem produkcijske hiše Vertigo, je režiserka s kosovskim direktorjem fotografije Latifom Hasollijem v obdobju petih let snemala v Albaniji.

Med izbranimi desetimi kratkometražci pa sta igrani kratki film Kazenski strel režiserja Roka Bička in animirani kratki film Steakhouse režiserke Špele Čadež. Oba filma bosta imela v Sarajevu regionalno premiero, svetovno pa na 74. filmskem festivalu v Locarnu.

Mednarodno premiero bo v sklopu 12 študentskih tekmovalnih filmov imel še kratki igrani film Otava scenaristke in režiserke Lane Bregar z zgodbo najstnice Loti. V programu Fokus, ki v Sarajevo pripelje filme iz regije, ki so že imeli premiere na pomembnih filmskih festivalih, pa bosta na ogled celovečerca Sanremo scenarista in režiserja Miroslava Mandića in slovenski koprodukcijski film Oaza srbskega scenarista in režiserja Ivana Ikića.

V sklopu programa Mreže festivalov jadranske regije se bo med šestimi izbranimi celovečernimi evropskimi filmi, ki težje pridejo do redne distribucije na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ali Črni gori, za nagrado občinstva adriatic audience award potegovala italijansko-slovensko-francoska koprodukcija Telesce, prvenec italijanske režiserke Laure Samani.

Na koprodukcijski tržnici Cinelink se bosta predstavila drugi igrani celovečerni film Vse, kar je narobe s tabo režiserke Urše Menart in Šterkijada režiserja Igorja Šterka, na CineLink Work-in-progress pa film Zbudi me režiserja Marka Šantića.

Organizatorji so se letos odločili, da bodo v tekmovalni program uvrstili tudi televizijske serije. Nagrade srce Sarajeva bodo serijam podelili v šestih kategorijah, med 16 nominiranih serij se je uvrstila tudi slovenska kriminalka Jezero, posneta po romanu Tadeja Goloba v režiji Matevža Luzarja in Klemna Dvornika.

Na Talents Sarajevo – programu, ki predstavlja mlade perspektivne filmske ustvarjalce, pa sta med izbranimi 56 udeleženci režiserka Lana Bregar in igralka Eva Jesenovec.

Častno srce Sarajeva letos nemškemu filmarju Wimu Wendersu

Zvezdniškim imenom, kot so Angelina Jolie, Robert De Niro, Oliver Stone, se bo letos pridružil nemški filmski ustvarjalec Wim Wenders. Častno srce Sarajeva mu bodo podelili kot priznanje za izjemen doprinos k filmski umetnosti, v sklopu programa Posvečeno pa bodo prikazali tudi retrospektivo njegovih filmov. Režiser bo izvedel tudi mojstrski tečaj, na festivalu pa bodo pripravili še posebno projekcijo obnovljene različice njegovega filma Hotel za milijon dolarjev, s katerim je leta 2000 na mednarodnem festivalu v Berlinu osvojil srebrnega medveda.

Wenders se na sarajevski filmski festival vrača deset let po prvem obisku. Leta 2011 je predstavil svoj 3D-film Pina, celovečerni dokumentarni poklon legendarni koreografinji Pini Bausch (1940–2009). Istega leta je predaval udeležencem programa Talenti Sarajeva, izobraževalnega programa, ki ga je sarajevski festival organiziral v sodelovanju z Berlinalom in njegovim programom Talenti Berlinala.

Festival, ki je z leti postal srečevališče filmskih ustvarjalcev z vsega sveta, lani le v spletni različici

Filmski festival v Sarajevu, ki so ga osnovali leta 1995, še pred koncem štiriletnega obleganja mesta, z željo, da bi pripomogel k obnovi družabnega življenja v Sarajevu in mestu pomagal obdržati njegov kozmopolitski duh, je z leti postal glavno srečevališče filmarjev iz regije in širšega sveta. Prvi festival je privabil za tedanje razmere presenetljivo veliko ljudi, 15.000, ta številka obiskovalcev pa je z leti narasla na 100.000. Lani se je vodstvo zaradi pandemije covida-19 odločilo, da bo festival v celoti preselilo na splet. Letos je zgodba drugačna, festival bo, v veselje vseh ljubiteljev filma, ponovno potekal v živo.