S podelitvijo nagrad zaključen prvi del Berlinala

Medtem ko nekateri kritiki menijo, da nagradi za film Andreasa Dresna Rabiye Kurnaz proti Georgeu W. Bushu častita tisto, kar je dolgo veljalo za bistvo Berlinala – sporočilnost, angažma in moralno-politično nota – se drugi sprašujejo predvsem o podajanju te zahtevne teme.

Resnična zgodba Rabiye Kurnaz, katere sin je bil brez sodbe več let zaprt v Guantanamu, ima lahkoten tempo, podprt z veliko smeha, stereotipnimi prikazi in glavnimi liki, ki so mestoma na meji karikatur. Meltem Kaptam sicer ni znana kot igralka, saj deluje kot komičarka in moderatorka kuharskih oddaj, a kot piše dnevnik Die Zeit, se lahko v tem skriva lepo sporočilo, kako lahko tudi takšen profil prejme nagrado za najboljšo igro na enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu.

Malo manj nenavaden je izbor za zlatega medveda za najboljši film festivala. "Vzrok, zakaj je žirija pod vodstvom ameriškega režiserja M. Nighta Shyamalana med 18 tekmovalnimi prispevki z glavno nagrado nagradila film Alcarràs Carle Simón, se morda skriva tudi v dostopnosti njegovih tem. Alcarràs pripoveduje o medgeneracijskih napetostih, o življenju sadjarjev, ki ga ogrožajo dampinške cene, in o težavnem obiranju, ki ga izvajajo s pomočjo migrantskih delavcev, zaposlenih na črno," piše Die Zeit.

O predvidljivosti tekmovalnih filmov pa: "Tekmovanje je bilo kot prijeten šolski izlet brez posebnežev, samotarjev in zanimivih zoprnežev. Morda bi morali organizatorji iz celotnega programa izbrati več nesramnosti v najboljšem pomenu besede in jih umestiti v tekmo za medvede," sklene časnik.

Nagrade so po drugi strani poskrbele za zelo dobrodošlo novost: kar šest od osmih nagrad so prejele ženske. Kot je mogoče razbrati iz današnjega nemškega tiska, so si kritiki vsaj glede tega edini – čas je že bil, da se prizna in nagradi velika ustvarjalna moč žensk, k čemur je gotovo pripomogla tudi napredna odločitev Berlinala, da igralskih nagrad ne deli več po spolu.