Prerojeni Batman tokrat temačnejši in bolj človeški

Noč čarovnic v Gothamu, ko večina prebivalcev nori naokoli v maskah, daje dober teren skupinam pouličnih nasilnežev, kar iz same teme povleče temnega maščevalca Batmana (Robert Pattinson), ki so mora kmalu soočiti s psihopatskim serijskim morilcem Ugankarjem (Paul Dano), ki se je spravil delat red in želi razkriti skorumpiranost gothamske elite.

Potem, ko ubije župana in še policijskega šefa, pusti Batmanu sporočila, saj meni, da sta usodno povezana, pokaže pa se, da župan ni bil tako nedolžen, kot se je predstavljal v javnosti, saj je bil povezan z mestnim podzemljem, na čelu katerega sta Carmine Falcone (John Turturro) in Pingvin (Colin Farrell). Župana tako zasačijo z dekletom pred nočnim klubom, ki pa izgine, zato hoče njena prijateljica Selina Kyle (Zoe Kravitz), ki je v klubu natakarica, raziskati zadevo in ji priti do dna. 

Izkaže se, da je v nečedne posle vpleten tako politični kot sodni kot tudi policijski vrh. Osamljeni maščevalec postane edino utelešenje pravice med someščani in ko se dokazi začnejo kopičiti in vodijo vedno bliže in bliže njegovemu domu, se razkrije veličina storilčevega zloveščega načrta. Po nepričakovanem razkritju, kdo je Selinin oče, Ugankar meni, da sta z Batmanom sorodni duši, saj sta oba maskirana maščevalca, vsak po svoje žrtvi. Batman to jezno zavrne, Ugankar pa izpelje že zadnje dejanje svojih grozodejstev, saj želi poplaviti Gotham in njegove prebivalce. Dogajanje spremlja iz zapora, načrt pa mu skoraj uspe, pri čemer so glavni njegovi podaniki, ki želijo izpeljati atentat na novo županjo, Ugankar pa v zaporu dobi zanimivega novega sostanovalca ...

Režiser Matt Reeves, ki je v poldrugem desetletju režiral filme Cloverfield, priredbo švedske grozljivko Let Me In in dva filma na temo Planeta opic, je očitno z odliko naredil domačo nalogo z najnovejšim Batmanom. Če je Tim Burton konec 80. in v 90. letih predstavil bolj tipično stripovsko in hudomušno različico netopirskega superjunaka, Christopher Nolan v novem tisočletju bolj filozofsko in študiozno, je Reevesu s Pattinsonom na čelu uspelo pričarati bolj temačno, zloveščo in nekako bolj človeško različico temnega maščevalca. Ime Batman slišimo šele na koncu filma, prej se namreč ves čas imenuje za "Maščevanje". 

Pattinson je odličen v vlogi akcijskega junaka, ima manj najedajoče raztrgan batmanovski glas od Christiana Balea, četudi se na trenutke zdi, da je ves arzenal, ki ga mora prestati njegova neprebojna obleka enostavno preveč, da bi še lahko z(a)držala vse naboje in projektile. Občutno manj se zateka k batmanovskim "gadgetom", tako da bi mu v bitkah s strelskim orožjem zagotovo prišlo prav kaj podobnega, a Batman pač ni ubijalec, je le pravični zaščitnik. Celo njegova maska, po navadi gumijasta, je tokrat obrabljeno črno usnje, ki je na nek način bolj človeško ranljivo, kot je tudi on sam. 

Pattinson nekoliko manj prepriča kot Bruce Wayne, saj v polovici primerov sploh ne odstrani maskirnega mejkapa in nas prej spomni na Vrana (The Crow) in tako bolj daje težo njegovim notranjim bojem kot pa uglajeni podobi bogataša, ki se v prostem času bori za pravico in človeška življenja. Še celo njegov avto, t. i. "batmobil" se pojavi zgolj v enem konkretnem prizoru. 35-letni igralec je z vrsto odličnih vlog (Good Time, Tenet, Svetilnik), podobno kot Kristen Stewart, dokazal, da obstaja življenje po filmski seriji Somrak. Kar se ne da reči za njunega kolega Taylorja Lautnerja.

Po drugi strani je Kravitzeva prava "mačka", ki deluje kot spretna tatica, v bistvu pa je "doma narejena" Catwoman, kar primerno sovpade z angleškim poimenovanjem "cat burglar". Prepričljiva vloga hčerke slavnega rockerja je prava poslastica za oči, ki nas osvoji s talentom in seksapilom. Film je nekako iz naftalina potegnil odličnega Johna Turturra, ki mu je leži vloga skorumpiranca s temno preteklostjo in sedanjostjo, medtem, ko je Farrell kot Oswald Cobblepot (Pingvin) docela neprepoznaven, a odličen. Andy Serkis, ki je zaslovel kot računalniški Golum v Gospodarju prstanov, igral je v filmih Vojna zvezd, nazadnje pa celo režiral hudomušno nadaljevanje Venoma, pa je uspešno nadomestil Michaela Caina v vlogi Alfreda. 

Po desetletju od Nolanove trilgije, ki je v blagajne prinesla prek dve milijardi evrov dobička, je Batman, če odštejemo "kiks", ki so ga naredili z Benom Affleckom v Batman proti Supermanu in Ligi pravičnih, dobil (pre)potrebno dozo sveže temačnosti. Pred nami je film, ki nas ves čas trajanja, skoraj epske tri ure, drži na robu stolov, pred očmi pa se nam odvijajo nora akcija, skoraj v slogu filmov Žaga sprevržena dejanja Ugankarja, ter odlične igralske kreacije. Heh, že ko zaslišimo Nirvanino Something in the way na začetku, se nam zazdi, da tokrat pred nami ne bo lahka pot. Ta je peklenska, temačno gothamovska in depresivno deževna. A z upanjem in jasnim indikatorjem, da bo sledilo nadaljevanje. Batman je tako rešen pred Affleckovsko parodijo in grožnjo, da se bo sesul sam vase, saj je z naskokom spet postal resen tekmec za najboljšega filmskega superjunaka vseh časov.