Po 36 letih – Top Gun: Maverick

Da je film Top Gun moderna klasika, ni treba posebej omenjati, drži pa tudi, da je prislužil več kot 20-krat toliko, kot so vanj vložili. A ta zgodba o zračnih bojih, letalih, strastnem tovarištvu in težavnih ljubeznih se je zagotovo marsikomu vtisnila v spomin. Predvsem tistim, ki smo s filmom odraščali in si ga v videovročici druge polovice osemdesetih hiteli izposojati na videokasetah, ko smo gledali bolj ali manj slabe kopije, saj je film v kinodvorane krepko zamujal. A ne glede na vse smo vzdihovali ob Tomu Cruisu, Valu Kilmerju in zlasti ob Kelly McGillis. Vse tri je film ponesel med zvezde; prva dva se v novem filmu Top Gun: Maverick vrneta, Kelly žal ne.

Seveda je vmes čas naredil svoje. Kilmer je preživel raka na grlu in lahko govori zgolj z napravo za govorjenje, producente pa je moral prositi, da bi se pojavil tudi v nadaljevanju. McGillisova je nehala igrati ter se po "ameriško" postarala in postala priletna gospa, le za Cruisa, zavzetega scientologa, ki bo 3. julija dopolnil šestdeset let, se zdi, da je ostal nekako "zamrznjen" v času. Njegova pojava se je minimalno spremenila, sploh obraz, po čemer sklepamo, da si lahko privošči dobre lepotne kirurge, saj lahko še vedno parira dvakrat mlajšim igralcem, natreniran pa je nemara še bolj kot pred skoraj štirimi desetletji. Ni čudno, da je njegov naslednji film že sedmo, menda predzadnje nadaljevanje serije Misija: Nemogoče, ki ga že oglašujejo s prvimi napovedniki, napovedan pa je za prihodnje leto.

Pravzaprav so nadaljevanje Top Guna najavili že leta 2010, ko je bil režiser prvega filma, Tony Scott (Prava stvar, Dnevi grmenja, Zadnji skavt, Škrlatna plima), še živ. Ko je Scott prostovoljno odšel s tega sveta, je bila produkcija ustavljena. Za nov osnutek scenarija so poprosili Josepha Kosinskega (Tron: Zapuščina), ta pa je stvar vzel zares. Semanje je potekalo med letoma 2018 in 2019. Film so posneli v tehniki 6K IMAX, da bi ga lahko predvajali tudi v najsodobnejših kinodvoranah in pri najvišji ločljivosti. A zaradi pandemije je bila premiera nekajkrat prestavljena, celoten zamik predvajanja filma pa je bil skoraj tri leta. Film tako na velika platna po svetu prihaja šele v teh dneh. Pred tem je imel svetovno premiero na konvenciji CinemaCon konec aprila, 4. maja so ga zavrteli v San Diegu, 18. maja pa na filmskem festivalu v Cannesu. Cruise se je tja pripeljal v slogu, s helikopterjem, sicer pa so projekciji sledile večminutne stoječe ovacije. Nekateri kritiki film po kvaliteti celo postavljajo pred original.

Da je bilo vredno čakati, nam pred filmom pove sam zvezdniški Tom, ki se nam zahvali, da smo prišli v kino, in se veseli, da je čakanja končno konec. Prvi trenutki, pa tudi uvod, ki ga lahko preberemo, so namreč  z glasbo vred identični tistim v prvem filmu, to pa je dovolj za hiter miselni preskok nazaj, natančneje 36 let v preteklost. To nam ponudijo tudi stare fotografije, s katerimi se svoje kariere po vseh teh letih službovanja kot eden najboljših letalcev mornarice spominja Pete "Maverick" Mitchell.

Sprva ga vidimo kot pogumnega testnega pilota. Ta preizkuša meje in se spretno izmika napredovanju v činu, ki bi ga prizemljilo, saj je večina njegovih kolegov napredovala ali obupala, vključno s precej bolnim nekdanjim rivalom, admiralom Tomom "Icemanom" Kazanskyjem, ki je Mavericku dolga leta omogočal službo. Kot rečeno, so Valu Kilmerju, ki ima zaradi raka poškodovane glasilke, do njegovega filmskega glasu pomagali z najmodernejšo tehnologijo.

Tokrat je v središču posebna misija, ko Mavericku določijo vlogo inštruktorja (vas to na kaj spominja?), med kandidati, ki jih mora pripraviti na na videz nemogočo nalogo, pa je tudi Bradley "Rooster" Bradshaw (Miles Teller, poznan po odlični drami Ritem norosti), sin njegovega pokojnega kolega in soletalca Goosa. Ker gre njuna zgodba precej dlje v preteklost, kot si lahko predstavljamo, se morata oba spopasti s svojimi strahovi, zamerami in egom, hkrati pa se podati v medsebojni dvoboj, pa tudi v boj s sovražnikom, ki od njiju zahteva kar največje žrtvovanje.

Če nismo zlobni in nočemo razkriti preveč ali pokvariti užitka vsem tistim, ki jih je skrbelo, da so vse videli že v napovednikih, lahko rečemo, da film pritisne na vse prave gumbe. Zgodi se vse, kar bi morda pričakovali, hkrati pa vas tudi preseneti, četudi morda s skoraj nadnaravnimi, včasih napol tragikomičnimi prizori. Cruise kajpak učinkuje kot nekakšen superjunak, ki se zna rešiti iz še tako zagonetne situacije.

Film ponudi vse, kar od njega pričakujemo: nepogrešljivo mladostnega Cruisa, "raybanke", letalsko jakno, ki odpeta frfota, ko se lik podi s svojim kawasakijem, letalsko akcijo za moške in ljubezensko zgodbo za ženske. Tokrat Mavericku štrene meša stara prijateljica Penny (mladostna Jennifer Connelly), hči nekdanjega admirala, mati samohranilka in lastnica bara. Za povrhu pa še tovariško igranje nogometa na plaži le v kavbojkah, ki pomeni gručo "sixpackov" in premočenih napol golih moških teles. Menda so se določene ženske že postavile v vrsto, da bi si film ogledale znova, to pa tudi ni povsem iz trte izvito, saj je morda  njihov mož prav v teh ključnih trenutkih projekcije zasmrčal in si želijo seksi prizore – razumljivo – ogledati v miru ...

Strinjati se moramo, da Cruise, če ne bi bil v taki formi, kot je, ne bi bil taka "faca" in film zagotovo ne bi bil to, kar je, saj mu na "čelu" piše, da je pravi poletni "blockbuster", ki ga bodo hiteli gledat tako stari kot mladi. Tudi tisti, ki si bodo najprej ogledali nadaljevanje in šele potem original. In tisti, ki si bodo po drugem filmu spet ogledali prvega. Ali oba po večkrat. Novi film zagotovo privabi solze v oči s čustveno zgodbo in odnosi med posameznimi akterji, a hkrati poskrbi za brizganje adrenalina in jemlje dih ob skoraj neverjetnih zračnih akcijah. Zabava je zagotovljena, pa če se spoznate na letala in pilotiranje ali ne. Eno boljših nadaljevanj vseh časov? No, še vedno obstaja Boter 2, a Top Gun: Maverick je preprosto sladkorček, po katerem se vam bo še dolgo kolcalo – v najboljšem možnem smislu.

Gamerji se lahko nadejajo tudi nove topgunovske vsebine v igri Ace Combat 7: Skies Unkonwn, sicer pa filmu, katerega proračun je znašal slabih 160 milijonov evrov, že samo v prvem vikendu predvajanja napovedujejo več kot 100-milijonski zaslužek. Samo v ZDA in Kanadi ga namreč vrtijo v rekordnih 4732 kinodvoranah. Seveda bo sledil še zaslužek drugod po svetu, to pa pomeni, da je uspeh filma več kot zagotovljen.