Oskarji, ki so pozlatili 'napačen' film

1957: Kako lahko avanturistična komedija V 80 dneh okoli sveta, v kateri viktorijanski bogataš David Niven zaradi stave potuje okoli sveta, premaga velikega Jamesa Deana v filmu Velikan? Dean je umrl že leta 1955 in bil posthumno nominiran za najboljšega igralca, svojevrsten škandal pa je, da je komedija dobila kar pet oskarjev, medtem ko je bil Velikan nagrajen zgolj za režijo. Prav tako nekateri trdijo, da bi Dean moral dobiti postumnega oskarja, čeprav je bil Yul Brynner dober v vlogi filma Kralj in jaz.

1961: Čeprav je film Apartma Billyja Wilderja prejel pet oskarjev, bi si ga zaslužila tudi odllična Jack Lemmon in Shirley MacLaine. A sta ju premagala Burt Lancaster za film Elmer Gantry in Elizabeth Taylor za precej pozabljeni film Butterfield 8.

1965: Preprosto škandalozno je bilo, da je film Dr. Strangelove Stanleyja Kubricka, ki je bil nominiran štirikrat, za film, režijo, Peter Sellers za glavno vlogo (igral je kar tri vloge!) ter za prirejeni scenarij, ostal praznih rok. A je Kubrick je vseeno bil Britanec, ki je imel "svoj prav", zato ga je v Hollywoodu krepko prehitel muzikal My Fair Lady Georgea Cukorja z Audrey Hepburn. Ta je prejel kar osem oskarjev. Tudi Sellersa je premagal Rex Harrison za omenjeni muzikal, Julie Andrews, ki je v njem igrala na Broadwayu, to leto pa so jo "potolažili" s kipcem za film Mary Poppins.

1974: Čeprav je Želo odlična komična drama s Paulom Newmanom in Robertom Redfordom v režiji Georgea Roya Hilla, ki je domov odnesla kar sedem oskarjev, je bil to leto brez dvoma bolj prelomen film Izganjalec hudiča Williama Friedkina. Ta govori o 12-letni deklici Regan (Linda Blair), ki jo obsede hudič. A se je moral zadovoljiti zgolj z dvema nagradama, za prirejeni scenarij in zvok.

1990: Leto, ko je za najboljši film nagrado osvojila dolgočasna drama Voznik gospodične Daisy, v katerem Afroameričan Morgan Freeman vozi judovsko gospo Daisy (Jessica Tandy), in premagal odlično biografsko dramo Jima Sheridana Moja Leva noga o Christyju Brownu, za katero je oskarja za neverjeten portret bolnika s cerebralno paralizo prejel izvrstni Daniel Day-Lewis. Ta je (k sreči) premagal Freemana, Tandyjeva pa je domov (zasluženo ali ne) odnesla kipec za glavno žensko vlogo. Koliko si je film "zaslužil" oskarja, pa lahko sklepamo po odlični konkurenci, saj sta bila v igri še filma Rojen 4. julija Oliverja Stona in Društvo mrtvih pesnikov Petra Weira. Stone se je lahko tolažil vsaj z oskarjem za režijo.

1995: Nekateri so prepričani, da bi ta podelitev oskarjev lahko dobila svojo knjigo ali vsaj krepko poglavje v oskarjevski zgodovini. Z efekti izdatno podprt Forrest Gump Roberta Zemeckisa (Nazaj v prihodnost) s Tomom Hanksom v glavni vlogi je pospravil s prvokategornikoma, kot sta Tarantinov Šund in Kaznilnica odrešitve Franka Darabonta. Za povrhu sta bila nominirana še solidna Kviz in Štiri poroke in pogreb. Tudi dejstvo, da je Hanks prejel oskarja in ne Travolta za Tarantinov vrhunski dosežek, se marsikomu zdi prava travestija. A kdo pravi, da vedno dobi pravi film in pravi igralec za pravo vlogo?

1997: Leto, ko je v kinih prepričal Fargo, oskarjevsko akademijo pa precej manj. Slavila je Frances McDormand, ki je nehvaležno oskarja "ukradla" Emily Watson, ki si ga je zaslužila za Von Trierjev Lom Valov, brata Coen pa so nagradili za originalni scenarij. A ju zato spregledali za najboljši film in režijo. To je bilo namreč leto Angleškega pacienta, ki je prejel devet oskarjev, tudi za najboljši film, režijo in igralko za stransko vlogo (Juliette Binoche). Je pa zato Ralph Fiennes ostal brez oskarja, ki mu ga je (pravično) odnesel Geoffrey Rush za film Sijaj, čeprav bi si ga Fiennes še bolj kot za Angleškega pacienta zaslužil tri leta prej za Schindlerjev seznam. V igri so bili še filmi Fargo, Jerry Maguire, Skrivnosti in laži in Sijaj. Da je bil škandal še večji, pa je bil Trainspotting Dannyja Boyla nominiran zgolj za enega (!) oskarja, in sicer za prirejeni scenarij.

1998: Leto Titanika oz. tistikrat, ko je režiser James Cameron, ki se je prej dokazal z biseri, kot so Osmi potnik II, dva Terminatorja in Brezno, je precej predvidljivo slavil za film Titanik, ki je domov odnesel rekordnih enajst kipcev, tudi za najboljši film in režijo. In to v letu, ko so bili v igri še Bolje ne bo nikoli, Dobri Will Hunting in L.A. zaupno. Še dobro, da so v igralskih kategorijah nagradili Jacka Nicholsona in Helen Hunt, za stransko igralko pa je Kim Basinger (za L.A. zaupno) oskarja "ukradla" Julianne Moore, ki bi ga morala dobiti za Vroče noči.

1999: Zanimivo, da je to leto slavil tujejezični film in tudi Roberto Benigni, ki je od veselja skakal po stolih. A to je bilo leto, ko je Harvey Weinstein prvič pokazal zobe in moč, ko je neverjetno dobro pri hollywoodskih veljakih zlobiral film Zaljubljeni Shakespeare, ki je prejel kipec za najboljši film, Gwyneth Paltrow pa ga je izpred nosa speljala odlični Cate Blanchett, ki bi oskarja morala prejeti za film Elizabeta. Shakespeare je na posmeh mnogih prejel sedem kipcev, sploh ob dejstvu, da so bili to leto nominirani tudi Reševanje vojaka Ryana, Elizabeta in Tanka linija smrti.

2001: Leto Gladiatorja Ridleyja Scotta, ki je prejel oskarja za najboljši film, čeprav bi si ga zaslužil film Prekupčevalci Stevena Soderbergha. Prav tako bi si Russell Crowe bolj zaslužil oskarja naslednje leto za Čudoviti um kot za Gladiatorja, to leto pa bi bilo bolje, če bi šel v roke Eda Harrisa (Pollock) ali Geoffreya Rusha (Škandalozno pero). Tudi Ellen Burstyn si je oskarja za stransko vlogo za Rekviem za sanje zaslužila bolj kot Julia Roberts za kičasto vlogo v Erin Brokovich.

2003: Muzikal Chicago je prejel kar šest kipcev, tudi če bi si ga bolj zaslužila filma Ure do večnosti ali Pianist. Dobili sta ga celo Catherine Zeta-Jones in Renee Zellweger, čeprav bi si ga ta bolj zaslužila za Dnevnik Bridget Jones leto poprej, morda pa ji uspe tudi letos, ko je nominirana za film Judy.

2005: Morda bi bili Ray, Hotel Ruanda ali Vera Drake boljša izbira kot Punčka za milijon dolarjev. A Clint Eastwood je le prvokategornik Hollywooda, da je film prejel oskarja za najboljši film, režijo, igralko (Hillary Swank) ter stranskega igralca (Morgan Freeman). Odlična britanska drama Vera Drake Mika Leigha ni bila niti nominirana za film, kot tudi ne igralka Imelka Staunton, ki si je bolj zaslužila igralski kipec kot Swankova. Cate Blanchett je slavila za Letalca, čeprav bi si oskarja bolj zaslužila za Elizabeto nekaj let prej.

2006: Še večje ogorčenje in jeza, kot so ju pred tem izzvali Forrest Gump, Titanik ali Gladiator, je pripadla filmu Usodna nesreča Paula Haggisa, drami o rasizmu, ki svojim tekmecem ni segla niti do kolen. Sploh če upoštevamo konkurenco, s katero je opravila v tem oskarjevskem letu. Večina bi oskarja dali biografski drami Capote, drugi gejevski kavbojski drami Gora Brokeback, spet tretji bi prej dali roko v ogenj za Spielbergovo dramo München.

2007: Čeprav se lahko strinjamo, da je Dvojna igra Martina Scorseseja odlična kriminalka z Nicholsonom, DiCapriem in Damonom, je treba upoštevati, da gre za predelavo kitajskega filma Notranje afere, ki je nastal pet let pred tem. Konkurenca je sicer bila, od Babilona, Pisem z Iwo Jime, do Naše male mis in Kraljice. Scorsese je odnesel še oskarja za režijo in Mark Wahlberg za stransko vlogo. Precej so spregledali Favnov labirint Guillerma Del Tora, ki je bil prezrt kot tujejezični film, je pa dobil tri oskarje v tehničnih kategorijah. Del Toru so se odkupili šele za film Oblika vode pred dvema letoma, ko je prejel oskarja za najboljši film in režijo.

2013: Kako močna je lahko zabloda okoli najboljšega filma, se je pokazalo tudi pred leti, ko je Argo Bena Afflecka za seboj pustil tako Michalea Hanekeja (Ljubezen) kot Quentina Tarantina (Django brez okovov) in Lincolna Stevena Spielberga. Večina si je bila edina, da bi moral zmagati Lincoln, kar so nekako opravičili, da je Daniel Day-Lewis dobil kipec za glavno vlogo, zagotovo pa se zdi noro, da je Lincoln od dvanajstih nominacij dobil le dva oskarja, Affleckova drama pa od sedmih nominacij kar tri.