Okoljski leopard za slovensko manjšinsko koprodukcijo Varuhi formule

Na festivalu je slavila tudi slovenska manjšinska produkcija Varuhi formule režiserja Dragana Bjelogrlića, ki je prejela zelenega oz. okoljskega leoparda, ki so ga prvič podelili na festivalu lani. Bjelogrlić je scenarij napisal z Vukom Ršumovićem in Ognjenom Sviličićem po resnični zgodbi o "srbskem Černobilu", ki jo je v romanu Primer Vinča (Slučaj Vinča, 2017) obudil Goran Milašinović.

Film v koprodukciji produkcijske hiše Perfo so lani snemali tudi v nuklearnem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Član mednarodne igralske zasedbe je slovenski igralec Jurij Drevenšek, v filmu pa igrajo Bjelogrlić, Predrag Miki Manojlović, Alexis Manenti, Radivoje Raša Bukvić, Lionel Abelanski, Ognjen Mićović, Anne Serra, Jeremie Laheurte in drugi. Film sklene pesem Put, ki sta jo skupaj ustvarila Magnifico in Konstrakta.

Film govori o nesreči leta 1958 v Vinči, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest raziskovalcev. "Varuhi formule so predvsem zgodba o izjemni človeški humanosti, ki jo je navdihnilo resnično dogajanje iz leta 1958," je o filmu zapisal režiser.

Potem ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še isto leto, 15. oktobra, na tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie. Tam zdravniki v želji, da poskusijo rešiti življenja, niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje, presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Parižani, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga, piše na spletni strani filmskega distributerje Fivie.

Glavno nagrado, zlatega leoparda, na 76. festivalu v Locarnu je prejel film z angleškim naslovom Critical Zone iranskega režiserja Alija Ahmadzadeja. Film o vsakdanu prekupčevalca mamil iz Teherana v kriptičnih podobah reflektira življenje v državi, kjer svoboda ni samoumevna. Ahmadzadeja so iranske oblasti pred festivalom pozvale, naj filma v Locarnu ne pokaže, festivala sam ni smel obiskati. Nagrada njegovemu filmu je umetniško priznanje in hkrati znak solidarnosti z iranskimi filmskimi ustvarjalci.

Za mednarodno koprodukcijo Stepne je nagrado za najboljšo režijo prejela ukrajinska, v Kijevu in Berlinu živeča režiserka Maryna Vroda. Njen igrani film prikazuje podeželsko življenje v Ukrajini, daleč stran od vojne. S podelitvijo omenjenih nagrad in z večino drugih odločitev so žirije v glavnem zadovoljile pričakovanja.

Igralka Clara Schwinning je za vlogo v filmu Ein schöner Ort prejela nagrado za najboljšo igro.

V konkurenci mladih ustvarjalcev je nemška režiserka Katharina Huber za filozofsko družbeno panoramo Ein schöner Ort prejela nagrado za najboljšo mlado režiserko. Isold Halldorudottir in Stavros Zafeiris, glavna igralca v nemškem igranem filmu Touched, ki so ga prav tako prikazali v konkurenci mladih ustvarjalcev, pa sta bila nagrajena za svoje igralske dosežke.

V kategoriji eksperimentalnih filmov je glavno nagrado za kratki igrani film prejela petnajstminutna drama En Undersogelse af Empati z angleškim naslovom A Study of Empathy nemške režiserke Hilke Rönnfeldt, ki je nastala v dansko-nemški koprodukciji.

V kategoriji eksperimentalnega filma so z glavno nagrado za kratki igrani film počastili tudi nemško-brazilsko koprodukcijo Du bist so wunderbar brazilskega režiserskega dvojca Leandro Goddhino in Paulo Menezes.

Žirija osrednjega tekmovalnega programa pod vodstvom francoskega igralskega zvezdnika Lamberta Wilsona je drugo najpomembnejšo nagrado podelila filmu Nu astepta prea mult de la sfarsitul lumii z angleškim naslovom Do Not Expect Too Much From the End of the World Romuna Raduja Jude. Režiser, ki je postal mednarodno znan, ko je leta 2021 na Berlinalu za film Bad Luck Banging or Loony Porn prejel zlatega medveda, se v igranem filmu, v katerem v stranski vlogi nastopa Nina Hoss, kritično sooča s socialno nepravičnostjo v svoji domovini.

Prvič doslej so v Locarnu za igralske dosežke podelili nagrade, ki so spolno nevtralne. Ena dveh takšnih nagrad je šla v roke grške igralke Dimitre Vlagopolou za vlogo mlade ženske, ki jo preganja kapitalizem, v igranem filmu Animal. Nagrajena je bila tudi Nizozemka Renee Soutendijk. V antikolonialistični drami Sweet Dreams igra ženo lastnika plantaže, ki se na osupljiv način zoperstavlja moškemu nasilju.

V mednarodnem tekmovalnem programu je bilo 17 filmov z vsega sveta. Skupaj so na festivalu, ki se je začel 2. avgusta, prikazali 214 kratkih, eksperimentalnih, dokumentarnih in igranih filmov.