Nadaljevanje po 36 letih, ki ima smisel!

"V zadnjih nekaj letih sem bil nekoliko razočaran nad filmsko industrijo. Nekako sem se izgubil. Spoznal sem, da je edini način za uspeh ta, da moram to, kar počnem, delati z veseljem. Tokrat sem preprosto užival v pripravi in snemanju filma. Nisem hotel narediti velikega nadaljevanja za denar. To sem želel narediti zaradi zelo osebnih razlogov," je ob nedavni premieri na filmskem festivalu v Benetkah povedal režiser Tim Burton, ki je 25. avgusta dopolnil 66 let.

Kako (ne)pričakovano je nadaljevanje, nad katerim je marsikdo že davno obupal, si lahko mislimo, občinstvo v Benetkah pa je Burtona nagradilo z nekajminutnim aplavzom. Film je brez dvoma poslastica za vse njegove privržence, ki poznajo filme, kot so Predbožična mora, Edvard Škarjeroki, Brezglavi jezdec, Batman, Mrtva nevesta in številne druge.

Burton je tako zbral praktično celotno ekipo prvega filma brez "mrtvih" zakoncev Maitland, Aleca Baldwina in Geene Davis, ter Jeffreyja Jonesa, ki je igral očeta Charlesa Deetza, ki je imel v resničnem življenju zelo specifične težave z zakonom, zato je šla njegova igralska kariera po zlu. So pa zato nazaj Michael Keaton kot Beetlejuice, Winona Ryder kot Lydia Deetz, Catherine O'Hara kot njena mama Delia ter (po novem) Justin Theroux in Monica Belluci. S slednjo Burton menda slabi dve leti tudi tesneje prijateljuje, odkar se je razšel s Heleno Bonham Carter, s katero sta bila skupaj dve desetletji in imata dva otroka.

Lydia je gostiteljica nadnaravnega pogovornega šova Ghost House (Hiša duhov, op. a.), ki jo producira njen partner Rory (Therox), zdi se, da je vse v redu, a Lydia ima poleg izčrpanosti tudi občutek, da je imela vizijo Beetlejuicea (Keaton), zlobnega demona iz onostranstva. Po nepričakovani družinski tragediji se tri generacije družine Deetz vrnejo domov v Winter River, kjer še vedno stoji zakleta hiša, ki jo je njen oče Charles Deetz kupil pred desetletji, sam pa se ponesrečil na potovanju, kjer ga je pojedel morski pes. Družina se tako zbere na pogrebni slovesnosti, Lydia pa je še vedno obsedena z Beetlejuiceom, ki ji ne da miru, četudi jo imajo večinoma za noro in ji nihče ne verjame.

Kmalu pa se vse postavi na glavo, saj njena uporniška najstniška hči Astrid (Jenna Ortega) na podstrešju odkrije skrivnostni zemljevid mesta, po naključju odpre portal v onstranstvo z novim prijateljem Jeremyjem, za katerega pa se kmalu izkaže, da ni tisto, za kar se izdaja. V obeh svetovih tako ne mine dolgo, da nekdo trikrat ne izreče imena Beetlejuice, da se nagajivi demon lahko vrne in naredi zmedo med življenjem in onostranstvom. Za povrh pa se nad Beetlejuicea v onostranstvu spravita tudi Wolf Jackson (Willem Dafoe), detektiv in nekdanji zvezdnik B-filmov, izslediti pa ga hoče tudi nekdanja žena Delores LaVerge (Belluccijeva), ki ima z njim neporavnane račune. In grozljivi komični kaos se lahko prične.

Za tiste, ki so izvirni film Beetlejuice pogledali vsaj nekajkrat ali celo nekaj desetkrat, je že sama misel, da nas v kinodvoranah čaka nadaljevanje, ki ga režira Burton, dovolj velika spodbuda za ogled filma. Po drugi strani drži, da celo najbolj znane podobne franšize (Noč čarovnic, Zlobni mrtveci, Vojna zvezd, Indiana Jones, Osmi potnik, Žaga itd.) do onemoglosti ožemajo stare koncepte, da nastajajo nova nadaljevanja, četudi so povečini skregana z zdravo logiko in izvirnostjo, manj pa (očitno) z logiko kapitala.

Burton, ki je odgovoren za popularizacijo gotske kulture in temačno skrivnostnega tudi v okvirih hollywoodske mašinerije, je sicer ironično še vedno brez oskarja, četudi so ga zanj nekajkrat nominirali. Tudi za Beetlejuice 2 ga ne bo dobil, zagotovo pa boste lahko uživali v domislicah, spodobnih igralskih stvaritvah, kakšnem sladkorčku (beri: Danny DeVito) ter dejstvu, da v filmskem univerzumu ni nikogar, ki bi bil vsaj približno podoben kreativnemu duhu Tima Burtona. Pa naj nam Guillermo Del Toro in Peter Jackson malce oprostita ali vsaj zamižita na eno oko. Film tako v marsičem prekaša izvirnik, zagotovo pa ga bodo znali ceniti tudi vsi tisti, ki hlepijo po nekoliko bolj odštekani filmski zabavi, ki ni zgolj ekvivalent popkornu z mehurčasto pijačo, ki ga že takoj naslednji dan za vedno pozabimo ...