Mitja Okorn je prejšnji konec tedna na vseh slovenskih televizijah predstavil svoj novi film Covid-19, v katerem je z zgodbami prebolevnikov in zdravstvenih delavcev pokazal, kako zelo huda je bolezen, ki svet hromi zadnji dve leti. Predstavljamo dokumentarni film o nastajanju tega pomembnega filma, v katerem je Okorn sodeloval z NIJZ in UKOM, sam pa je k snemanju povabil prijatelja, producenta Luko Štigla.
Necepljeni režiser o pomembnosti cepljenja zoper covid-19
Mitja v dokumentarnem filmu pove, da še pred nobenim projektom ni imel takšne treme, kot jo je imel pred snemanjem tega kratkega filma o žrtvah covida-19. Dodal je, da so si želeli pomagati ljudi prepričati, da je cepljenje priporočljivo za boljšo prihodnost. "Smešno pa je to, da sem, ko so me klicali z NIJZ, ali bi sodeloval pri akciji Cepimo se, takoj rekel: 'Ampak ali vi veste, da jaz nisem cepljen?' Vsi so takoj zagnali paniko, da se moram cepiti in da me bodo mediji in vlada napadli, pa da bo vse grozno in narobe. Prava panika!" v smehu pove simpatični režiser, ki je priložnost za snemanje filma dobil prav zaradi svoje zadnje uspešnice Leto življenja, v kateri je na lep način pokazal, kako težko je lahko življenje z rakom.
Ko je njegov prijatelj Luka, ki je tudi producent filma, izvedel, da Mitja ni cepljen, je bil že od začetka povsem iskren: "Ne bomo lagali, jaz sem v bistvu ciljna publika. Jaz sem publika, ki jo moramo prepričati, da se je treba cepiti. Jaz nisem bil nikoli proti cepljenju ali za cepljenje, nikoli pa nisem rad hodil k zdravnikom."
Le z zgodbami ljudi so lahko predstavili resnost problema
Mitja je povedal, da so mu na NIJZ pri ustvarjanju filma pustili povsem odprte roke, in ugotovil je, da obstaja le ena pot: "Edinkrat, ko sem rekel, da bi se bilo pametno cepiti, je bilo takrat, ko sem slišal ljudi, kako težko jim je bilo, ko so imeli covid, ampak to ni še nič proti temu, kar so povedali ljudje v intervjujih. Ljudje, ki so skoraj umrli, in ljudje, ki se šest mesecev po bolezni ne morejo normalno ukvarjati s športom, normalno dihati, srce jim ne deluje normalno, dvema puncama izpadajo lasje … Vsega tega prej nisem vedel."
Doda, da si sam ne predstavlja, da bi ga bolezen, ki jo lahko prepreči s cepljenjem, tako zelo ohromila in mu s tem vzela energijo za delo, ki ga obožuje in ohranja mladega: "Delo je zame kisik in žalosten, depresiven bi bil, če ne bi mogel delati in ustvarjati."
Neodvisni film brez dodatnih navodil: Pustimo ljudem, ki so to doživeli, povedati, kako je bilo
V dokumentarnem filmu pa je spregovoril tudi Luka Štigl, kreativni producent. "Mitja me je poklical in me povabil k sodelovanju. Prva stvar, o kateri sva se pogovarjala, je bila, kako bi se tega lotili. Predstavil mi je svojo idejo in to smo skupaj razvijali naprej. V bistvu mi je bilo všeč to, da je želel, da spregovorijo ljudje, in strinjal sem se, da damo ljudem, ki so to preživeli, priložnost povedati svojo zgodbo, da slišimo zadeve iz prve roke. Vsi smo zastrupljeni s tem, kar smo prebrali na Facebooku, kar naj bi nekdo preveril. Vsi so se že odločili sami zase in potem samo iščejo tisto, kar podpira njihova stališča, da bi to potem objavili. Mi pa smo rekli: Dajmo zdaj priložnost ljudem, ki so to doživeli ali bili temu priča, ko se je to zgodilo njihovim najbližjim, ali ki so delali s pacienti. Naj sami povedo, kako je."
"Moja velika želja, ki se je tudi uresničila je bila, da bi bili neodvisni. Nobenega spiska ni bilo, kaj morajo ljudje povedati, nismo izbirali, od kod so prišli, iz kakšnega razloga. Če so imeli svojo izkušnjo in so jo bili pripravljeni deliti z nami deliti, smo jih vključili. In to se mi zdi najboljši način, kajti samo tako bomo dobili neko celovito zgodbo in si ustvarili svoje mnenje," je povedal Luka, ob koncu dokumentarnega filma pa je Mitja dodal, da se še vedno javljajo ljudje, ki so imeli težek postopek bolezni. Dodaja pa, da je iskal tudi vse, ki so imeli posledice po cepljenju. Govorili so z ljudmi, ki naj bi poznali osebo s težavami, nikakor pa niso našli tega posameznika, ki bi spregovoril o svoji (slabi) izkušnji s cepljenjem.
Dve težki bolezni vplivali na njegovo mnenje o cepljenju
Luka je v dokumentarnem filmu spregovoril tudi o svoji življenjski zgodbi in dodal, zakaj je sam velik podpornik cepljenja: "Jemljem si neko pravico imeti stališče glede cepljenja, glede zdravljenja in medicine na splošno, ker sem človek, ki je prestal dve težki bolezni. Govoriva o klopnem meningoencefalitisu, proti kateremu obstaja cepivo. Zdaj sem trajno cepljen na naraven način, se pravi, imel sem ga in prebolel, tako da imam zdaj protitelesa do smrti. Najprej hospitalizacija, potem si doma in ne smeš na sonce, ne smeš gledati televizije, ne smeš brati. Precej podobne so izkušnje nekaterih ljudi, s katerimi smo govorili o koroni. Sanja (partnerica, op. a.) je približno dva meseca skrbela zame, in ko je bilo konec, je rekla: 'No, zdaj se grem pa cepit.' In se tudi je, in če bi bilo obratno, sem prepričan, da bi bilo enako. Ko vidiš, kaj se lahko zgodi, in da je mogoče to na tako preprost način preprečiti … No, tako zdaj razmišljam o koroni."
Dodal je še, da so med snemanjem slišali 18 različnih zgodb, in zatrdil: "Res veliko zgodb smo slišali in res ni 'fajn'. Prav vsi med njimi si tega res ne želijo ponoviti, in če se da to na kakršen koli način preprečiti, bi to preprečili."
Mitja Okorn prepričal samega sebe in se cepil
Dokumentarni film se konča s ciljem, ki sta ga želela doseči režiser in ekipa. Necepljeni Mitja, ki se je obotavljal, ali bi se cepil ali ne, se je na koncu odločil, da obišče cepilno mesto in to končno stori. Prepričali so ga prav pogovori s sogovorniki, ki so z njim delili težke zgodbe. V filmu pa vidimo tudi njegovo partnerico, ki se je tudi sama cepila.
