Minevajo tri desetletja od smrti Marlene Dietrich

Marlene Dietrich številni poznajo kot seks simbol, igralko in pevko, živ pa je še spomin na to, kako je med drugo svetovno vojno nastopala za ameriške vojake. Na vprašanje, kaj jo dela tako posebno, nemška kulturologinja Silke Ronneburg, ki v berlinski Kinemateki skrbi za zapuščino slavne igralke, odgovarja, da odgovor mora ali lahko najde vsak posameznik zase. "Opazila sem na primer, da ljudje, ki ne poznajo njene filmske zgodovine, gledajo na Marlene kot na modno ikono," ob tem pove kulturologinja. In k modi spadajo hlače Marlene, široke hlače ravnega kroja. Globoko zasidrana je po besedah Ronneburgove tudi ikona Marlene v moških oblačilih: "Ko je v Parizu leta 1993 prišla na premiero v obleki iz tvida s kravato in baretko in bila videti kot mož med moškimi, je to bil škandal. Ženskam v Franciji je bilo takrat še prepovedano nositi hlače v javnosti, razen če so jahale konja ali vozile kolo."

Marlene Dietrich je bila večplastna, je še ocenila Silke Ronneburg. "Če sem iskrena, v resnici ni bila tako zelo dobra v petju. Tudi kot igralka je bila nekako omejena. A kar je naredila, je prignala do popolnosti. Imela je nagnjenost k popolnosti, disciplini in tudi odvisnosti od nadzora, ki ga je poskušala obdržati vse do konca svojega življenja," pove raziskovalka.

Dietrichova se je rodila 27. decembra 1901 v današnjem berlinskem okrožju Schöneberg. Znana je postala s filmom Modri angel iz leta 1930, v katerem v nogavicah in cilindru igra pevko, ki se spogleduje s profesorjem. Še istega leta so jo povabili v Hollywood, kjer z Garyjem Cooperjem zaigra v svojem prvem ameriškem filmu Maroko. Po letu 1953 je prvenstveno nastopala kot pevka. Njena zadnja filmska vloga je bila v nemškem filmu Schöner Gigolo, armer Gigolo (Lepi žigolo, revni žigolo) leta 1978, ko je pred kamero med drugim nastopila z britanskim glasbenikom Davidom Bowiejem.

Po dolgih desetletjih na očeh javnosti se je sredi 70. let minulega stoletja odločila za prostovoljni umik iz javnosti in se preselila v Pariz, k čemur naj bi pripomogla tudi nesreča med nastopom v Avstraliji leta 1975.

Avenija Montaigne 12 v elegantnem pariškem osmem okrožju je bil njen zadnji naslov. Marlene Dietrich je imela rada to mesto in svoje skrivališče. Med letoma 1977 in smrtjo leta 1992 je redko zapustila svoje domovanje v četrtem nadstropju razkošne stanovanjske hiše, je zapisala njena nekdanja tajnica Norma Bosquet v knjigi Marlene Dietrich: les derniers secrets (Marlene Dietrich: Zadnje skrivnosti).

V svojem pariškem stanovanju je Marlene 6. maja 1992 tudi umrla. Po besedah njene tajnice si je zvezdnica vzela življenje s prevelikim odmerkom uspavalnih tablet. Kot je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Bosquetova, je igralko dva dni prej zadela možganska kap in bi morala v dom za starejše. Silke Ronneburg je do tega nekoliko skeptična in dodaja, da je "morda pomembneje, kaj je ostalo od nje, kako o njej govorimo še danes – 30 let po njeni smrti – in kako jo bodo dojemale prihodnje generacije".