Film/TV

Mineva 40 let od smrti režiserja Luisa Bunuela

Madrid, 29. 07. 2023 09.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Pred štirimi desetletji je na današnji dan umrl špansko-mehiški filmski režiser, ki je poleg Španije ustvarjal še v Franciji in Mehiki. Bunuel velja za enega največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov. Njegovi najbolj znani filmi so Andaluzijski pes ter Ta mračni predmet poželenja in Diskretni šarm buržoazije.

Za svoje delo je dobil najpomembnejše svetovne filmske nagrade, med drugim dve zlati palmi, srebrnega in zlatega leva in oskarja za najboljši tujejezični film. Ko je Bunuel 29. julija 1983 umrl v mehiškem glavnem mestu Ciudad de Mexico zaradi ciroze jeter, so ga pri ameriškem The New York Timesu opredelili za "ikonoklasta, moralista in revolucionarja, ki je bil v mladosti vodja avantgardnega nadrealizma in pol stoletja pozneje dominanten mednarodni filmski režiser".

Mineva 40 let od smrti režiserja Luisa Bunuela.
Mineva 40 let od smrti režiserja Luisa Bunuela. FOTO: AP

Bunuel, ki je prijateljeval s pesnikom Garcio Lorco in bil navdušen nad literaturo, je svojo režisersko pot začel z nadrealističnim filmom Andaluzijski pes. Kratki film, ki ga je posnel s Salvadorjem Dalijem, je obveljal za avantgardno klasiko.

Rodil se je 22. februarja 1900 v aragonski Calandi. Diplomiral je iz filozofije in književnosti. V študentskem domu je spoznal mladega slikarja Dalija, Lorco in druge pesnike poznejše znamenite Generacije 27. Tu je tudi ustanovil prvi kinoklub v Španiji in tekmoval kot amaterski boksar.

Leta 1925 je odpotoval v Pariz, se pridružil nadrealistom, se poročil z Jean Rucar in se po ogledu Treh luči režiserja Fritza Langa odločil posvetiti filmu. S 25.000 pezetami, ki mu jih je posodila mati, sta z Dalijem leta 1929 posnela Andaluzijskega psa (Un chien andaluz), posvečenega Garcii Lorci.

Umetnika sta s 16-minutnim črno-belim filmom z absurdnimi in grotesknimi scenami takoj zaslovela in bila sprejeta v krog pariških surrealistov. Kmalu zatem sta znova sodelovala pri filmu Zlata doba. Po prav tako škandaloznem filmu je Bunuel ostal brez denarja. Njegov prijatelj, kipar Ramon Acin, je kupil loterijsko srečko in obljubil, da bo zadetek namenil financiranju Bunuelovega naslednjega filma. Ramon je čudežno zadel, Bunuel pa posnel dokumentarec Zemlja brez kruha.

Leta 1973 je prejel oskarja za satirično-groteskni film Diskretni šarm buržoazije. Leta 1977 je v Parizu premierno predstavil svoj 32. in zadnji film Ta mračni predmet poželenja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

oježeš
29. 07. 2023 11.16
Koliko je bil pa ta pomemben za nas? Aja, španske nadaljevanke. Bolj gledljive kot hrvaške ali turške.