Lea Ćumurdžić: Vesela sem, da sem kljub dvomom sprejela vlogo

V Gospodu profesorju sošolci zasmehujejo tvoj lik. Kako si se počutila, ko si snemala to epizodo?

Moji občutki so bili mešani. Čeprav je bilo na trenutke težko, ker je zgodba res težka, sem se zavedala, da je to samo vloga in da besede soigralcev niso zares namenjene meni. Veliko je pripomoglo tudi to, da sem imela z vsemi soigralci res dober odnos, zato se nisem počutila slabo. 

Jure Henigman mi je v enem od intervjujev povedal, da je bila zanj to najtežja epizoda in da ga je snemanje čustveno potrlo. Kaj se ti zdi, kako se je on znašel na snemanju te epizode?

Jure je res izjemna oseba in zelo vesela sem, da sem imela priložnost delati oziroma sodelovati s tako dobrim igralcem ter tako dobro in srčno osebo, kot je on. Menim, da se je znašel odlično, tako kot v vsaki epizodi (smeh). Bala sem se, da mi bo zaradi zgodbe in osebnih izkušenj v zvezi s to temo malo neprijetno, vendar je to že na začetku snemanja izginilo in ob Juretu sem se res dobro počutila. 

Sta z Juretom govorila o tem?

Spomnim se, da je bilo veliko govora o mojem liku in njegovi zgodbi na prvi vaji, ki sem jo imela z Juretom in režiserjema. Takrat smo se res poglobili v moj lik in vprašali so me, ali se počutim okej v zvezi s tem, da se bom prelevila v Lili in predstavila njeno zgodbo. Na snemanju pa ni bilo toliko govora o tem, vendar sva pred začetkom snemanja najine skupne scene šla čez besedilo ali pa se pogovarjala o različnih stvareh.

Kako bi sicer opisala svoj lik v seriji?

Oh, ja, Lili oziroma Lilibet, kot me je klicala ena od maskerk, je tiha, sramežljiva punca, ki poskuša ostati neopazna, čeprav ima veliko talentov, ki ne bi smeli ostati neopaženi. Je pametna in iznajdljiva ter zna veliko več, kot pokaže v seriji. 

Kako bi opisala serijo?

Uf, fenomenalna serija! Ponosna sem, da sem del tega projekta, ker je res izjemen. Serija je mešanica dobrih, slabih in komičnih trenutkov, torej vsega po malem, in to se mi zdi res dobro. Da o zasedbi ne govorim! Sami izjemni igralci in igralke.

Kakšne odzive na serijo dobivaš od prijateljev, družine in znancev?

Odzivi so zelo pozitivni. Dobivam pohvale in čestitke, ki mi res veliko pomenijo. Že od malega sem si želela postati igralka in se preizkusiti v filmski industriji. Res sem nepopisno vesela, da mi je bila dana ta priložnost, in upam, da sem se izkazala.

Povedala si, da si bila tudi sama žrtev medvrstniškega nasilja oziroma 'bullyinga'. Je bilo to v osnovni ali srednji šoli?

Večinoma v osnovni šoli, vendar so se razni komentarji in žalitve velikokrat pojavili tudi v srednji šoli. 

Kaj se je dogajalo, kako si se počutila?

Nekaj takega je težko opisati že zato, ker je bilo milijon situacij, v katerih se je nekdo norčeval iz mene in mi govoril reči, za katere lahko rečem, da so bile grde in grozne. Večinoma so vrstniki to delali takrat, ko so bili v gručah ali vsaj v paru. Nihče ni nikoli 'deloval' sam, ampak saj je logično, da so se takrat počutili najmočnejše. Jaz sem bila vedno sama. V smislu, sama sebe se branila, ker se ni nihče postavil zame. Počutila sem tako, kot bi se načeloma vsak, torej prizadeto, žalostno in kot da nisem vredna lepih besed. 

Otroci se v takšnih primerih velikokrat zaprejo sami vase. Kako si se ti soočila s tem? Si se komu zaupala? Kdo ti je pomagal?

Tudi sama sem bila večino časa zaprta sama vase, ker tega nisem hotela nikomur povedati, čeprav so doma gotovo vedeli, kaj se dogaja, sploh moja mama. S tem se pravzaprav nisem znala soočati, kar je tudi logično, ker sem bila še otrok. Ko pa sem začela odraščati, sem se začela konkretno postavljati zase in sem o tej temi kakšno besedo spregovorila tudi z mamo. Ne pa kaj dosti, ker me je bilo vedno sram govoriti o tem. Lahko rečem, da sem se z leti naučila sama soočati s takimi težavami, zato sem večino stvari zadržala zase. 

Kako danes gledaš na te dni in na to, kar se je dogajalo?

Danes gledam na to kot na neko lekcijo v svojem življenju, ki me je marsikaj naučila. Vse bolj izboljšujem samo sebe in svojo samopodobo ter poskušam vse to pustiti za sabo, zato se osredotočam le na svojo prihodnost, za katero upam, da bo čim uspešnejša! 

Kako težko se ti je bilo preleviti v srednješolko, ki preživlja to, kar si občutila na svoji koži? 

Ko sem izvedela, katera vloga mi bo pripadala in kakšna je njena zgodba, mi sprva ni bilo prav prijetno, saj sem podobno izkušnjo doživela tudi sama. To me je kar nekaj časa morilo in o tem sem veliko razmišljala. V nekem trenutku sem se že poigravala z mislijo, da bi vlogo zavrnila, potem pa sem si v nekem trenutku rekla: "Lea, to si si želela in ni 'šans', da boš zdaj obupala!" (Smeh.) In potem sem na to začela gledati drugače, kot na izjemno priložnost, saj je to tudi bila!