Legendarni avstrijski režiser Fritz Lang, znan po megalomastičnem znanstvenofantastičnem filmu Metropolis (1927) ter številnih žanrskih mojstrovinah, kot so M (1931), Bes (1936), Vsi proti enemu (1937), Hiša ob reki (1950), Ko mesto spi (1956), Beyond a Reasonable Doubt (1956) ... še danes pušča sledi, njegovi vplivi so namreč še danes vidni v filmskem svetu.
Tako ni presenetljivo, da so se novodobni režiserji lotili preobrazbe njegovih filmov ali pa vsaj sledili njegovemu zanimivemu raziskovanju človeške psihe. Tako se je avstrijski režiser David Schalko lotil brezčasnega filma M, ki je bil Langov prvi zvočni film, in ga pretvoril v moderno mini serijo z istoimenskim naslovom M - Eine Stadt sucht einen Mörder – Mesto lovi morilca, ki si jo lahko ogledate tudi na VOYO.
Tematika ostaja ista: mesto je ohromljeno v strahu, kajti nekdo mori otroke, policija pa je videti nemočna v svojem iskanju storilca. Tako Fritz kot Schalko raziskujeta nočno moro staršev, izginotje otroka. Starši so panični, otrok ne izpustijo več izpred oči, kajti storilec je lahko vsak – prijazen moški v slaščičarni, učitelj, sosed ali terorist. S tem dodatkom je Schalko še dodatno poudaril aktualnost današnjega svetovnega dogajanja.
Če se je Fritz držal linearne zgodbe, ki se vrti okoli morilca, pa je v šestdelni seriji režiser vpletel mikro zgodbe, ki so še dodatno poskrbele za tesnobo gledalca – brezobzirni politik, ki primeru sledi zaradi svoje kariere, varanje partnerjev, revščina, migranti, mafija, ki zlorablja reveže, osamljeni otroci ... Tako vsaka epizoda v glavno zgodbo doda nekaj novega.
Serija, ki z vsako epizodo razkrije delček uganke, ne igra na prvo žogo – vsak lik v seriji je potencialni morilec, vsi nekaj skrivajo, vsi trpijo in vsi živijo v strahu, tudi morilec. Ponavljajoč se element, kot je žvižganje, je prepoznaven znak morilca, toda žvižgajo vsi: "Pesem sem nekje slišal," komentira žvižgajoči policist, je on morilec? Režiserja sta tako ustvarila nekakšno kolektivno zgodbo paničnega mesta, kjer se dogajanje ne vrti okoli posameznika. Kot ni junaka, ki bo rešil mesto, tudi morilec nima obraza.
Lang je bil mojster upodobitve tesnobe, ki ni temeljila na grafično eksplicitnih podobah, enakega prijema se drži tudi serija, tesnobne občutke gradi na simboliki – balon, žoga, sladkarije, snežna krogla ... so simboli otroške naivnosti. Gledalec takoj začuti nevarnost, a otrok je otrok, čeprav mu prepovemo pogovor z neznancem, je hitro zaveden in zgodi se tragedija.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.