To je čarovnija, ki se zgodi v studiu, ko angleški liki oživijo s slovenskimi glasovi. Nekoliko drugačno delo pa ima Jernej Kuntner kot režiser. "Edini načeloma si lahko pogledam film, ker ga moram poznati kot material. In potem se z igralci dela." Zaradi zaščite vsebine niti on ne vidi dobre slike, saj jo prekriva vodni žig, igralci, ki posojajo glasove, pa vidijo zgolj in samo tiste delčke, v katerih nastopa njihov lih.
"Besedila se ne moremo naučiti," je povedal Matevž Müller, ki glas posoja glavnemu liku in pojasnil, da vse dela "na prvi pogled". Ključno je, da se v vlogo čimbolj vživi, v primeru napake pa seveda vajo ponovi. "Ni nobenih predpriprav," je še poudaril režiser Kuntner. Vsak igralec svoj lik snema posamezno, razen v izjemnih primer, tonski mojstri pa potem poskrbijo za smiselno celoto. "Ko gledamo to v kinu, se zelo lepo pogovarjamo, v resnici pa se zelo malo vidimo," je še povedal Müller in se pošalil, da se s soigralci vidi samo na vhodnih vratih studia.
Maša Tiselj, ki v risanki Jaz, Baraba glas posoja liku Margo je v resnici veliko starejša od svojega lika, kar pomeni, da se pri vživljanju v vlogo vrača v svoja otroška leta, pri tem pa, kot pravi, zelo uživa. Se pa zgodi, da mlajši igralci včasih zrastejo, njihovi glasovi se spremenijo in tu so potem potrebne prilagoditve. Zamenjavo igralca morajo odobriti Američani, ki za glavne like zahtevajo, da ustrezajo pravi starosti.
Nekateri imajo za sabo več, drugi manj izkušenj, vsi pa se še danes spomnijo svojih prvih vlog in strinjajo, da je sinhronizacija res lepa izkušnja. "To delamo za vse otroke v Sloveniji, da si lahko veliko lepše ogledajo risanke, ki prihajajo iz drugih držav," je še zaključil Müller.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.