'Hollywood ima rad zgodbe o samem sebi'

"Zgodba o oskarjih ni samo zgodba o filmih, ki jih nagradijo, ampak tudi zgodba o televizijski gledanosti, ki morajo biti dovolj visoki, da ameriška akademija dobi sponzorska sredstva. Kakšno leto akademija pokaže večji pogum in nominira manj zvezdniške filme, toda gledanost hitro pade, ker med glavnimi gosti ni velikih imen ..." Nam je v kratkem pogovoru zaupal Simon Popek, programski direktor filmskega festivala Liffe.

Kljub velikim filmskim naslovom in imenom pa gledanost pada in pada. Lani si je prireditev v neposrednem prenosu gledalo okoli 26,5 milijona Američanov, kar pa je bilo skoraj dvajset odstotkov manj kot leto pred tem. Zato se je upravni odbor Ameriške akademije odločil, da bi pri podelitvi oskarjev uvedel nekaj sprememb. Med drugim bodo neposrednega prenosa deloma umaknili podelitev nekaterih nagrad (fotografijo, montažo, igrani kratki film ter za ličenje in pričeske), uvesti pa so želeli novo kategorijo za izjemne dosežke v popularnem filmu – predvsem to zajema filme o superherojih.

"Vmes se je zgodila tudi zgodba o predlogu, da bi podeljevali tudi oskarja za najbolj popularen film. To je naletelo na zgražanje in posmeh. Ker pa je letos za najboljši film nominiran tudi Črni panter, pa je videti, da je sama kategorija postala bolj ohlapna. "Odkar je nominiranih osem do devet filmov v tej kategoriji, je sekcija razvodenela, preveč je kandidatov – to razvrednoti kategorijo," še doda Popek.

"Kar se tiče oskarjevskih nominacij, letos nobenih presenečenj. Akademija še vedno sledi trendu, ki se je pred petimi leti začel z Birdmanom, torej da skuša dati veljavo avtorskim vizijam v smeri 'odštekanosti', 'nerazumljenosti' ali zgolj 'drugačnosti'. Filmom, ki so nekakšen revolt klasičnim oskarjevcem konec prejšnjega in na začetku tega stoletja, in filmom, ki opazno odstopajo od splošno uveljavljenega okusa gledalcev. Zadnja leta najboljše filme izbira med izginjajočo bero megastudijskih spektaklov, manjših filmov s proameriško tematiko oziroma sporočilnostjo, ter vedno bolj posega tudi na produkcijsko in jezikovno neameriški teritorij. Tudi načelni zadržki glede bojkota Netflixove produkcije počasi padajo, saj se je ta spletni gigant dokopal do skupno 15 nominacij (če štejemo tudi tiste na področju dokumentarisitike)," pa svoje misli o letošnjih oskarjih strne Damijan Vinter, urednik filmskega programa v ProPlusu.

Doda tudi, da je značilnost letošnje bere (ob ustaljenem brskanju po (tokrat razširjeni ameriški) zgodovini in lansiranju 'modnih' družbeno političnih parol in smernic, poudarek na glasbeno biografskem filmskem doprinosu: "Če izvzamemo Črnega panterja, ki naj bi bil prvi stripovski spektakel, ki si je prislužil nominacijo kot najboljši film, nabor kandidatov v tej najprestižnejši kategoriji sestavljajo prirejeni biografski fragmenti bodisi na intimnejši, osebni ravni (Zelena knjiga, Roma), bodisi v družbeno političnem kontekstu (Najljubša, Črni KKKlanovec, Mož iz ozadja). Če lahko tule Bohemian Rhapsody postavimo na mejo osebne in zaradi širokega glasbenega vpliva tudi družbene biografije, pa je Zvezda je rojena (že večkrat) preizkušena glasbena fikcija z odlično navezavo na aktualno glasbeno sceno. Naj si ob zadnjih dveh omenjenih naslovih dovolim samo še ponovni opomin, da nihče od njiju ne ustreza definicija muzikala, temveč gre le za glasbeni drami."

Kakšna pa so pričakovanja?

Popek meni, da je pri filmu Roma prisoten dvorezen meč – nominiran je za najboljši film in najboljši tujejezični film: "Lahko se zgodi, da se glasovi razpršijo in na koncu ostane brez. Ampak mislim, da je vseeno tako močen film, da je med favoriti. Razum pravi Roma," toda: "Hollywood ima rad zgodbe o samem sebi oziroma o zvezdnikih. Tukaj vidim zelo močno tudi Zvezdo ter celo Bohemian ... Hollywood rada vidi samega sebe, pa naj bo to zgodba o glasbeniku, film o umetniku, ki je v neki ustvarjalni krizi ... Nikakor ju ne bi odpisal."

"Tudi letos mi še ni uspelo pogledati vseh glavnih kandidatov, a če kljub temu strnem svoje vtise oziroma pričakovanja, potem je stvar takšna. Osebno me je pritegnil napovednik za Cuaronovo črno-belo mojstrovino (Roma), od katere si obetam največ; tako Bohemian kot Zvezda se mi zdita zgolj solidni glasbeni stvaritvi (prednost dajem prvi, bolj zaradi rekonstrukcije glasbenih segmentov kot same biografske dimenzije), Zelena knjiga mi je osebno kar godila s človeško toplino, nisem pa je dojel kot presežek. Za Klanovca in Moža iz ozadja si še nisem vzel časa (verjetno tudi zaradi splošne averzije do političnih tematik), prav tako pa še nisem uspel videti Občudovane, pri kateri sem načeloma zadržan, ker pač ne sodim v fan-klub Yorgosa Lanthimosa," pa doda Vinter.

Nedeljska podelitev filmskih nagrad oskar tokrat brez voditelja 

Akademija filmskih umetnosti in znanosti pa letos več pozornosti namenja tudi podeljevalcem nagrad, ker se je odločila, da bo tokratna slovesnost minila brez voditelja. Težave z gostiteljem prireditve so se začele decembra, ko se je igralec Kevin Hart odločil, da podelitve ne bo vodil zaradi protestov, ki so jih izzvali njegovi starejši homofobni zapisi na Twitterju. Ameriški komik se za svoje tvite sprva kljub nagovarjanju akademije najprej ni hotel opravičiti, kasneje pa je to vendarle storil. Akademija je tako posledično sklenila, da prvič v 30 letih ne bo imela gostitelja.

V začetku meseca je tako Akademija razkrila podeljevalce kipcev. Med njimi so Daniel Craig, Brie Larson, Awkwafina, Chris Evans, Tina Fey, Whoopi Goldberg, Jennifer Lopez, Amy Poehler, Maya Rudolph, Amandla Stenberg, Charlize Theron, Tessa Thompson in Constance Wu. To je sicer le nekaj imen, ki bodo sodelovala na podelitvi. "To je pomemben trenutek v zgodovini oskarjev," je ob novici zapisala izvršna direktorica akademije Dawn Hudson. "Letošnja prireditev ohranja tradicijo, obenem pa se razvija, da bi odražala naše globalno občinstvo," je še dodala.

"In še samo stavek glede same podelitve. Žalostno se mi zdi, da vsled napačnim sankcijam/reakcijam glede spletnega mrhovinarstva ne bo voditelja. Menim, da bi morali prej obsojati paciente, ki brskajo po deset in več letni zgodovini posameznikov z edinim namenom javne diskreditacije posameznikov, kot pa s tem, kakšne sporne zadeve je kdo izbruhnil ali začivkal lani poleti na pijači pri Poldetu. Da se razumemo, obsojam širjenje sovražnosti in sovražnosti, in sploh ne razumem potrebe po spletnem razpečevanju občutkov, besed in slik, ki po mojem skromnem prepričanju sodijo v komunikacijo iz oči v oči. Če pa se že gremo takšno razprodajo ali razgaljanje intimnosti, potem pa dajmo odrasti in se sprijazniti, da si ljudje izrečemo marsikaj, česar ne mislimo dobesedno. In da se nam bo zdel svet okoli nas, če ne bomo znali iti preko tega, vedno bolj umazan in pokvarjen, da se bomo samo še bolj zapirali v svoje majhne virtualne mehurčke. In se tako prikrajšali za bistvo pristnih medsebojnih stikov ter ostajali večno nepotešeni, večno nezadovoljni in vedno bolj prepričani, da v ljudeh okoli nas ni prav ničesar lepega," še za konec doda Damijan Vinter.