Coppolo je za Megalopolis navdahnila Katilinova zarota v antičnem Rimu leta 63 pr. n. št., sam pa je to prestavil v sodobno Ameriko, ko v Novem Rimu veje svež veter. Mesto se mora na vsak način spremeniti, različni pogledi na njegovo prihodnost pa zanetijo spor med Cesarjem Catilino (Adam Driver), idealistom za utopično prihodnost, sicer pa nobelovim nagrajencem za arhitekturo, vodjo, ki si želi zgraditi Megalopolis z revolucionarnim novim materialom in njegovim nasprotnikom, županom Franklyinom Cicerom (Giancarlo Esposito), ki še naprej zagovarja status quo, pa čeprav se v mestu širijo pohlep, oportunistični interesi in nasilje. Vezni člen med njima je županova hčerka Julia Cicero (Nathalie Emmanuel), ljubezen do Cezarja deli njene bližnje, sama pa je prisiljena, da odkrije, kakšno prihodnost si zasluži človeštvo. "Prisegam zvestobo naši človeški družini in vsem vrstam, ki jih varujemo. Ena Zemlja, nedeljiva, z dolgim življenjem, izobraževanjem in pravičnostjo za vse," se zaključi film, katerega interpretacija je prepuščena vsakemu posamezniku.
"Moj prvi namen je vedno posneti film z vsem srcem, spoznal sem, da bo spregovoril o ljubezni in zvestobi v vseh vidikih človeškega življenja. Megalopolis je zrcalil ta občutja, ljubezen, izraženo v domala kristalni kompleksnosti, naš planet v nevarnosti in našo človeško družino na robu samomora, dokler ni postal zelo optimističen film z vero v človeško genialnost za rešitev katerega koli problema, s katerim se srečamo," je o megalomanskem projektu, ki ga je začel pripravljati že daljnega leta 1983, povedal Coppola.
Ali je Megalopolis res nekaj, na kar nismo bili pripravljeni? Je današnja civilizacija samo veja te civilizacije, ki se morda nezadržno približuje slepi ulici oz. bridkemu koncu? Je naš način življenja edini, ki nam je na voljo? Megalopolis pa je mesto, o katerem ljudje sanjajo, da bi v njem živeli. Mar ljudje res ne potrebujejo sanj, temveč zgolj pomoč takoj zdaj? Moč, pohlep, ljubezen. Usoda, sprememba, upanje. Vse to so teme, ki jih premleva Coppola v skoraj dve uri in dvajset (pre)dolgi epopeji Megalopolis, ki vas lahko potegne ali pač pusti hladne, vsekakor pa se lahko strinjamo, da bi se bilo treba resno pogovoriti o prihodnosti.
Film je, kot je pri Coppoli že v navadi, poln bleščečih igralskih imen (Dustin Hoffman, Jon Voight, Shia LeBeouf, Laurence Fishburne, Talia Shire, Jason Schwarzman, nekaj izmed njih tudi njegovih "stalnih" sodelavcev ali sorodnikov. Težko pričakovani novi film enega največjih režiserjev vseh časov, ki si je v preteklih letih vzel tudi čas za kritiko Marvelovih filmov in novodobne kinematografije, je hkrati tudi eno njegovih najbolj velikopoteznih in ambicioznih del, četudi morda ne ravno najboljši film. Težko ga je namreč dajati v isti koš z mojstrovinami, kot sta prva dva Botra ali Apokalipsa zdaj. Kritiki so si večinoma edini, da ne gre ravno za mojstrovino, prej za več kot 120-milijonski polom, iz katerega se bo Coppola težko izkopal, saj so prihodki (zaenkrat) desetkrat manjši kot vložek, čeprav se zna vse skupaj še spremeniti.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.