30 let serije Beverly Hills, 90210

Najbrž se bo marsikdo, ki je odraščal v 90. letih prejšnjega stoletja, strinjal, da je bilo težko spregledati serijo, ki sta nam jo pred oči pričarala avtor Darren Star in producent Aaron Spelling. Prvi je kasneje naredil tudi uspešnici Melrose Place in Seks v mestu, drugi pa je že pred tem slovel po uspešnih serijah, kot so Čarlijevi angelčki, Ladja ljubezni in Dinastija. 90. leta so bila kajpak čas zanimivih pričesk, kavbojk, superg, flourescentnih vezalk in pajkic ter še marsičesa drugega. Vse to so ustvarjalci zapakirali v mladinsko serijo, ki je luč sveta v produkciji televizije Fox prvič ugledala 4. oktobra leta 1990. Prva sezona pravzaprav ni bila kaj prida uspešna, rejtingi pa so poskočili poleti 1991, ko so imeli "posebno poletno epizodo", takoj zatem pa so začeli predvajati drugo sezono, ki je serijo hitro uvrstila med bolj gledane in uspešne v Foxovi zgodovini.

Serijo so hitro prodali na tuje, tudi čez lužo, da je v doglednem času prišla tudi v Evropo, kar pa ne pomeni, da je bila tu kaj manj popularna kot v ZDA in Kanadi. Nemška revija Bravo, ki je bila zelo popularna tudi pri nas, je vse navdušence nad 90210 tedensko zalagala s posterji, nalepkami, sestavljankami mega plakatov in seveda ključnimi informacijami o biografijah igralcev, ki so že v svojih dvajsetih postajali superzvezdniki. Seveda so morda Američani in Kanadčani lažje stremeli k življenju mladine z Beverly Hillsa, kar pa ne pomeni, da preostali svet ni zmogel slediti taistim junakom po pričeskah, oblačenju in obutvi. Med njimi je bil zagotovo med bolj popularnimi Brandon, nežen, razumevajoč, predvsem pa vedno iskren in pravičen, njegova malce težavna sestra Brenda je vzdihovala po frajerskem "jamesdeanovskem" Dylanu, njena najboljša prijateljica Kelly je bila njena zaupnica in kasneje tudi tekmica. K temu šopku pa gre pridati še bistro Andreo, ki ji je bil všeč Brandon, potem pa so tu še nerodna Donna, sin bogatih staršev Steve ter hiperaktivni multipraktik David, ki vedno išče ljubezen, a morda preveč najstniško neučakan in neizkušen, da bi bil lahko srečen.

Če se kdo morda spomni serije Doogie Howser, M.D., v kateri je blestel mladi Neil Patrick Harris, potem mu bo morda jasno, kako so pozneje lahko nastale še precej bolj uspešne zdravniške serije, kot sta Dr. House in Talenti v belem. A 90210 se je ukvarjal s temami, ki so bile tisti čas še kako univerzalno aktualne. Sploh za odraščajoče najstnike. Obdelali so vse, od romantične ljubezni in medsebojnih odnosov, pa seveda do seksa, posilstva na zmenku, odvisnosti, najstniških nosečnosti, aidsa, rasizma, pa vse do homofobije, antisemitizma in motenj hranjenja.

Da so v dobrih desetih letih posneli deset sezon, priča o popularnosti serije, ki jo poznajo praktično po vsem svetu. Mnogi se bodo strinjali, da so prve štiri oz. šest sezon, ko sta bila zraven Brenda in Dylan, najboljše, drži pa tudi, da so Brandon, Kelly, Steve in David zdržali od začetka pa do samega konca. Sledilo je sicer še pet serij, ki so bile nekakšno nadaljevanje ali variacija izvirnika, a je kot na dlani, da nobena druga različica ni presegla originala. 

Največji zvezdnik serije je brez dvoma postal Jason Priestley, ki je kasneje kar nekaj delov serije tudi režiral in do konca ostal izvršni producent. Da je bil Brandon njegov največji uspeh, zagotovo drži, saj se kakih tridesetih filmskih vlog, ki jih je sicer ustvaril do danes, le malo kdo spominja. Jason je bil zasebno tudi velik avtomobilistični navdušenec, saj je tekmoval tako v reliju kot v seriji indy, za povrhu pa imel kar nekaj bližnjih srečanj z zakonom in tudi s smrtjo. A je vseeno iz vsega skupaj izšel kot zmagovalec, saj živi srečno družinsko življenje z ženo Naomi in dvema otrokoma. 

Manj sreče je zasebno imela Tori Spelling, ki se je morala otepati zbadljivk, da ji je oče, kot producent serije, priskrbel vlogo, čeprav ji gre priznati, da se je kot nerodna Donna odlično znašla, hkrati pa je bil tudi zanjo to nedvomen vrhunec kariere. Njena odrasla kariera pravzaprav nikoli ni vzcvetela, če odštejemo resničnostni šov o njeni družini in kopico tračev o njenih družinskih in osebnih težavah, tudi tistih, kako razočarana je bila, da ji oče po smrti v oporoki ni zapustil tako želelnih milijonov dolarjev.

Če David Silver, četudi je v kasnejših sezonah hodil z Donno, v seriji ni imel kaj prida sreče z dekleti, je Brian Austin Green to nadoknadil v resničnem življenju, saj je hodil s soigralkama iz serije Tiffani Thiessen in Vanesso Marcil, s slednjo pa ima tudi otroka, čeprav sta se razšla leta 2003. Leta 2004 je nato pri svojih tridesetih srečal 18-letni igralski up Megan Fox. Četudi sta bila po letih precej narazen, je Megan dejala, da ga je morala prepričati, da je dovolj zrela, da bi lahko poskusila skupaj. Leta 2006 sta se zaročila, a sta zaroko razdrla leta 2009. Naslednje leto sta se vseeno poročila, a je Megan že leta 2015 vložila papirje za razvezo. Nato sta se pobotala, dokler se ni aprila lani Megan spet želela ločiti. Green je maja letos naznanil, da sta se z Megan dokončno razšla. V skupnem času so se jima rodili trije sinovi, Megan pa so kmalu po najavljenem razhodu zalotili, da je Briana zamenjala za občutno mlajšega, močno potetoviranega raperja, Machine Gun Kellyja. Od nekod so privrele celo govorice, da je Briana želela zapustiti že pred leti, ko je bil težko bolan, kaj se je med njima dejansko dogajalo, pa vesta samo ona dva sama. Ali je k njunemu razdoru vplivala tudi razlika v letih, pa lahko le ugibamo.

Jennie Garth in Ian Ziering, ki sta serijo kot Kelly in Steve snemala od začetka do konca, sta bolj ali manj uspešno nadaljevala svoji televizijski karieri, nič kaj posebej ekscesnega pa se jima ni dogajalo niti v zasebnih življenjih. Kar pa bi težko dejali za Brendo in Dylana, čigar usodi bi lahko primerjali z modernima različicama Tristana in Izolde. Konec februarja lani nas je šokirala vest, da je Luka Perryja zadela možganska kap, zaradi česar je 4. marca potem tudi umrl, star le 52 let. Njegova smrt je pretresla njegovo družino, aktualne in nekdanje soigralce, predvsem pa oboževalce serije, s katero je zaslovel. 

Povsem drugačna pa je zgodba 49-letne Shannen Doherty, ki je zaslovela že kot otrok, producentom 90210 pa se je zamerila predvsem z nesramnim obnašanjem in zamujanjem ter nenehnim pričkanjem z Garthovo. Nič kaj bolje ji ni šlo kasneje pri seriji Čarovnice (Charmed), ko se je prepirala z Alysso Milano, odpustil pa naj bi jo sam Spelling, ki jo je imel očitno dovolj še iz časov snemanja 90210. Shannen se je kasneje opravičila za svoje obnašanje in dejala, da se je iz vsega skupaj nekaj naučila. A precej bolj resno kot njen imidž "slabega dekleta", je leta 2015 postalo njeno zdravstveno stanje, ko so ji diagnosticirali raka na dojki. Po intenzivnem zdravljenju so bili zdravniki presenečeni, da je njeno stanje slabše, kot so predvidevali. Četudi ji je leta 2017 kazalo bolje, je v začetku letošnjega leta sporočila, da je rak že v četrti fazi in da se je najverjetneje razširil. Igralka je nedavno izjavila, da se počuti "še kako živo" in da je v njej še "veliko življenja". Najbolj črnoglede napovedi so, da ne bo dočakala abrahama, mi pa lahko za Brendo samo držimo pesti in ji želimo, da so bo njeno telo čim dlje uspešno borilo s to zahrbtno boleznijo. Če smo malce poetični, bi lahko dejali, da če že v seriji nista mogla biti skupaj, bosta morda, četudi je to sicer sila žalostna misel, Brenda in Dylan, kot Tristan in Izolda, večno združena po smrti, v večnosti.

Serija Beverly Hills, 90210 je zagotovo dokument nekega časa in nostalgični opomin na neke druge, morda bolj brezskrbne čase. Na čase, ko smo klicali na stacionarne telefone, ko si moral, preden si na telefon dobil dekle ali fanta, prej poklepetati še z njenimi ali njegovimi starši. To je bil čas brez mobilnih telefonov, tudi na koncertih smo vse spremljali brez buljenja v male ekrančke. Osebni računalniki so bili v povojih, tisti bolj napredni so morda doma imeli kakšno Nintendo ali Sega igralno konzolo, svetovni splet pa se je počasi v glavah razvijalcev šele pripravljal, da bo stopil v ospredje in tekom let povsem osvojil, če že ne kar zasvojil svet in predvsem mladino. 

Seveda so v vsaki stvari prednosti in slabosti. Kar smo nekoč brskali po knjižnicah, revijah, prodajalnah s ploščami ali videotekah, imamo zdaj na dosegu nekaj klikov miške ali dotika ekrana. Vseeno pa se zdi po svoje smiselno, da bi morda mlajše generacije ob kakšni morebitni ponovitvi ali kar z "verižnim" ogledom prek modernih digitalnih nosilcev oz. medijev videle, kaj je bilo všeč njihovim staršem, saj so najstniške dileme kljub vsemu ostale univerzalno enake. Če ne zaradi drugega, kot opomin na čase, ko se je zdelo, da je vse mogoče in da ima mladina svetlejšo prihodnost kot dandanes, ko smo v dobi pandemij, spletnih vplivnežev, nadzirajočih družbenih omrežij in anonimnih spletnih komentatorjev.