Na prvem tečaju za bodoče pornoigralce

"Imam še eno idejo za temo in že odobreno snemanje, če si za," sem pred približno mesecem previdno nastopila v pisarni urednice Kristine Hacin. "Kaj pa?" "Zakulisje snemanja pornofilmov." (nekaj sekund tišine) "V redu."

Občutek sem imela, da mi zaupa, da mi bo glede na temo še vseeno uspelo narediti primeren prispevek za informativno oddajo ob 18. uri.  Sama si nisem tako zaupala in takrat se sploh nisem zavedala, v kaj se spuščam.

Žigo Sedevčiča, predsednika društva spolnih delavcev Dobra družba, sem spoznala, ko sem pripravljala prvi prispevek za rubriko Na robu – o prostituciji. Že takrat mi je povedal, da snemajo tudi pornografske filme, da je tudi sam že nastopil v nekaj scenah, in kot na pladnju so načrtovali snemanje prvi oktobrski konec tedna.

"Urednica je odobrila," sem mu takoj sporočila in ga poklicala tudi zato, da bi mi povedal še malo o scenariju – ne filma, ampak samega poteka snemanja.
Nato mi je povedal: "Igrali bodo pravzaprav tečajniki našega izobraževanja za pornoigralce." (nekaj sekund moje tišine) "Ali ti zares pričakuješ, da bodo ljudje, ki bodo prišli na ta tečaj in se prvič tudi zares preizkusili pred kamero v najintimnejši stvari, dovolili, da jih snema tudi Svet na Kanalu A?" Na ta odgovor sem morala počakati.

Lokacija snemanja se je premikala z obale v Litijo in nato v Mursko Soboto. Razlog? Niso vsi navdušeni nad oddajanjem svojih prostorov pornografski produkciji.

Še do zadnjega trenutka nisem vedela, ali bo morda zadeva padla v vodo. Žiga mi je tudi povedal, da se lahko zgodi, da od 15 prijavljenih nobenega tečajnika sploh ne bo, prvič so organizirali nekaj takšnega. To je bila ena izkušnja, za katero lahko rečem, da smo se vanjo vsi podajali prvič. In tudi edina na tem področju.

Navigacija nas je vodila do koče na samem, kmalu sta prišla ven dva moška, ki sta se predstavila kot snemalca. Želela sta ostati anonimna. Posnela sta že več (po naslovih!) tudi meni znanih slovenskih pornofilmov, in če sem imela kakšen stereotip o snemalcih pornografije, sta ga zelo hitro izbrisala. Bila sta prava kavalirja, neverjetno mirna, profesionalna v svojem delu, niti kančka vulgarnosti ni bilo, ko so se pripravljali na sceno, ki so jo snemali, ampak o tem še pozneje.

Žiga je bil takrat še na poti, povedal mi je, da pridejo dva ali trije tečajniki. V redu, moja glava je bila zdaj že drugod – zanimalo me je, kdo bo že uveljavljena igralka, ki bo s tečajniki opravila praktični del. Rada bi imela intervju z njo, zanimalo me je, kako govori, ali bom lahko imela konstruktiven pogovor z njo … Po stopnicah je prišla simpatična temnolaska in mi stisnila roko. "Coco."

Zdelo se mi je, da je takoj razbrala, da mi je malo nerodno, neprijetno zaradi zgodbe, ki nas je pripeljala sem. "Ali so vam sploh ponudili pijačo? Boste kavo?" je povsem sproščeno vprašala še ne 26-letna Srbkinja z umetniškim imenom Coco De Mal. Prikimali smo. Ko je pristavila vodo, so se mi zdele zares hecne okoliščine. Ona v stari kuhinji neke koče na podeželju, že urejena za snemanje, a ne za naše kamere. Ampak tako dobro bi jo bilo predstaviti tudi v taki luči, v tej sproščeni dobrodošlici. Moje razmišljanje je prekinila: "To bi morali posneti, kako vam kuham." Se strinjam! Kamera je bila že na rami snemalca Aljaža Anžiča.

"Zelo si sproščena." "Ja, če še ne veste, sem res sproščena pred kamerami, haha … lahko se slečem … hecam se, hecam se!" je poudarila in me prijela za roko, očitno sem tako zazijala ob 'ponudbi'. To ni poklic, o katerem razmišljajo majhne deklice, da bodo postale, ko odrastejo. "Če bi takrat razmišljala o takih stvareh, bi bilo nekaj narobe z mano. Ne, odraščala sem v revščini, v to sem šla zaradi denarja, ne zato ker bi mi bilo to všeč."

Čez nekaj minut je prišel Žiga s prvim potencialnim tečajnikom. ''Koliko ljudi pa bo zraven med snemanjem?'' je vprašal po tem, ko so mu na kratko predstavili program tridnevnega tečaja. ''Ja, navaditi se moraš, sori.'' ''Pa bo kdo še pred mano, da vidim, kako je to videti?'' ''Ne, enkrat ne boš ti tisti, ki bo samo gledal.''

''Mislim, da se ne bo vrnil, ampak imam upanje, da pride kakšen pogumen Slovenec. Znani ste po tem, da ste dobri ljubimci,'' mi pove Coco, ko jo prosim za komentar o prvem kandidatu. Kmalu je res prišel – precej manj zadržan moški, star približno 40 let. "Si se pripravljen zdaj sleči?" "Ja." "Pa s tem ne mislim jakne.''

Njegova želja je bila samo, da v našem prispevku ostane anonimen. Da ga naše kamere niso zmedle, me še danes preseneča.

Coco je preizkusila, kako bi se znašel v prizoru, če bi že začeli snemati, in tečajnik se je očitno izkazal, saj je predlagala, da bi njegov tečaj stekel že v praktični del – snemanje pornoscene.

Vzeli so si pol ure – da so pripravili prostor, osvetljavo, kamere, da se je tečajnik stuširal. Coco je klepetala s kolegico, posnela nekaj fotografij za Instagram. "Zdi se mi, da ste vi bolj nervozni kot jaz, jaz sem čisto sproščena,'' mi je rekla nekaj minut pred snemanjem.

A ko sem nekaj dni za tem sestavljala prispevek, sem prišla do kadra, ko ji je snemalec sledil pri zadnjih pripravah – ličenju v kopalnici. ''Ali si pripravljena?'' jo je vprašala, ta pa je zavzdihnila s kar malo obupanim pogledom. Leta izkušenj in 300 filmov, kolikor jih ima za seboj, še vseeno ne pomeni, da je robot. Povedala mi je tudi, da ji je vseeno, kako je videti človek, to je posel in pri snemanju vidi samo denar, ki ga bo odnesla od tega, svoje delo skuša izvesti povsem profesionalno, in to je to. Pod črto mi je torej svoje delo opisala kot običajen posel.

Opisala pa ne bom porno scene, ki je sledila, glede na zgoraj napisano statistiko, verjetno si vsi predstavljate, kako je videti.

''Prijatelji mi ne bodo verjeli, da sem seksal s Coco De Mal.''
''Nisi seksal, igral si,'' ga je kar nekajkrat popravil Žiga. Sama pa sem bila v trenutku, ko si človek reče: ''Kako sem pristala tukaj?'' So zgodbe, zakulisja ki me zanimajo in jih res želim razumeti, ampak včasih gre kaj tudi pri men čez rob. In nikakor ne želim moralizirati, ker se zavedam, da je brez pomena razglabljati o pogledih na intimno življenje. Različni smo si, nekateri svoja nagnjenja zadržujejo, skrivajo med štirimi stenami, nekateri so ekshibicionisti, druge je v to zmamil denar. Kot Coco.

Imela sem toliko vprašanj zanjo. Postopoma sem hotela preiti v pogovor o obravnavanju žensk v tem poslu, ampak ta pogovor je začela sama in tudi vodila. ''Ne vse produkcije, ta, s katero delamo trenutno, je 'dream team', ampak velikokrat te obravnavajo kot predmet, vseeno jim je, ali ti ustreza, če te nekdo tako zagrabi ...''
Nikakor si nisem predstavljala, da bom imela enake predstave o posledicah pornografskih filmov kot pornozvezda oziroma da si bo o tem upala govoriti pred kamero.

Agenti, pravi, ji zamerijo, ker tako brez zadržkov razlaga predvsem o slabih plateh pornografske industrije. Pove mi, da ji od začetka, pri rosnih 18 letih, ni bilo težko nastopati pred kamero, psihično te ubija. Prepotovala je ves svet, ima polno garderobo, vse, kar si želi, samo ko pride domov, nima prave ljubezni. Svojih staršev ni videla že več kot štiri leta. Odraščala je v patriarhalni družini, v kateri je črna ovca. ''Prav je, da so jezni name, bilo bi bolno, če bi mi rekli, da sem se prav odločila.''

Sama sicer ima partnerja, skupaj sta posnela amaterski film, na začetku je bila bolj kot neka fantazija, ki pa je njej odprla vrata v to kariero. Spregovorila je o izmaličenih predstavah predvsem mladih moških o spolnosti, o njihovih pričakovanjih, da se bo to zgodilo tudi v realnem svetu, ''in to lahko uniči odnos med dvema osebama". Ne razumejo, da je to samo film, produkcija iz celodnevnega snemanja ustvari polurno fantazijo.

Dekleta, ki se odločajo za ta posel, s tem vključno sebe, imenuje neumna. Sama že tri leta govori, da bo odnehala, a jo vsakič premami 'hiter denar'. Zdaj se je vpisala na študij menedžmenta. Ni hotela povedati, koliko je plačana, ampak računa, da ji bo njena spletna stran s pornografskimi vsebinami prinašala denar še nekaj časa.

"Ko sem bila revna, sem imela vsaj ljubezen. Zdaj sem bogata, ampak nimam ljubezni. Človek potrebuje nekoga, ki mu bo rekel: 'To ni življenje. Dovolj je.'"